Drugi dom
Not gone
| 19. January 2008 | | Jure
Ta teden je DD malo miroval. Zgodi se tudi najboljšim. Občasno je pač dobro pogledati stran od politike, sicer vam lahko ob Tankovem nakladanju o mati partiji (in to leta 2008!) odnese pokrovko. Lesena pamet, ni pomoči.
Sicer pa se - razen imenovanju Gasparija za podpredsednika vlade-ki-je-še-ni - ni zgodilo nič posebnega. Vem, SD bo verjetno zmagovalka naslednjih volitev, a oprostite mi, če se še vedno ne zmorem prepričati, da je to najboljši izid za Slovenijo. OK, boljši od sedanje koalicije je zagotovo, toda koliko boljši? Malo? Občutno? Neprimerljivo? Ne vem. Pri Borutu še vedno ne vem, kaj bo, ko bo, če bo na oblasti, potegnil iz vreče. Možno je vse, od mencingerjancev do mladoekonomistov. Kar za nekoga, ki tole piše tudi zaradi tega, da doda svoj mikroskopski prispevek k potopu mladoekonomistov, seveda zagatno. Predstavljajte si: izberete manjšega hudiča, potem pa se vam po volitvah iz vladnih prostorov prismeje Jože P. Damijan? An excercise in futility, vam rečem.
Skratka, premiki so a ne povedo dosti. Vaje v slogu, betoniranje položajev za bitko, ki šele pride. Ne boj, mesarsko klanje.
Klanje, ki se bo očitno uprizarjalo pred ozadjem inflacije. Za koalicijo je to na ravni naravne nesreče. V kolikor do volitev vsaj ne nakažejo trenda obrzdanja inflacije, je škoda denarja za plakate, pudra za televizijske nastope in bencina za strankarske avtobuse. V časih, ko inflacijske pritiske začutijo tudi bolje stoječi predstavniki srednjega sloja, je v demokracijah zabave konec; volivci bodo gluhi in slepi preprosto poskusili drugo možnost. Avtomatsko.
Priznam, nimam nobenega občutka za vsakdanje stvari. Ne vem, koliko stane kilogram kruha, ne vem po čem je mleko, zobna pasta, voda, … Lahko “uživam” v relativnem luksuzu, da pri stvareh, ki so pač nujne, ne rabim računati in gledati v denarnico. Vzamem s police, dam v voziček in plačam na blagajni.
Pri meni se problem inflacije pokaže šele na blagajni. 100 evrov. OK, ne sliši se dosti. Pa preračunam in se zavem, da še pred časom tisti voziček zagotovo ni bil 24.000 SIT, moja plača pa je ista, do centa. Kaj se mora dogajati tistim, ki morajo shajati s 400, 500 evri? Leporečje o proračunskem presežku, tajkunih, zvezdi Evrope… tu ne pomaga dosti. Minister Kahel pa kupuje… pravijo, da gre pač za nujne obveznosti, ki jih ne gre preložiti. Verjamem… kot moja položnica za plin, a ne?
(Glasov: 2 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Točno o tej dilemi, kakšna je razlika med Pahorjevo in Janševo politiko, premišljujem. Če je edina razlika v Pahorjevem leporečju in spravljivosti ter Janševem cinizmu in vzvišenosti, podobna pa je ekonomska, socialna in zdravstvena politika, potem res ne bo veliko sprememb v življenju navadnega prebivalca Slovenije.
Moje razmišljanje je zelo podobno Juretovemu. Kljub zelo verjetni zmagi SD na volitvah (ali pa prav zato) še vedno ne vemo, kaj se bo po njih na politično-oblastnem prizorišču dogajalo. Ali bi res sledilo zavezništvo z SDS oz. Janšo ? Potem nismo pridobili ničesar, še huje bo, ker bo vseskupaj oblečeno v nekakšen načelen socialdemokratski plašč. Ne poznamo stališč SD do RKC in njenega rastočega vpliva, ne do prodaje “družinske srebrnine”, ne do politike napram Hrvatom, ne do fikskalne politike, ne do upokojenske politike, ne do obrambnih izdatkov, ne do privatizacije zdravstva in šolstva, ne do…. pa saj skorajda ni področja, kjer bi se Pahor eksplicitno izjasnil, kakšna bo KONKRETNA politika, ampak vseskupaj zavija v leporečni svilen papir “ravnotežja med ekonomsko učinkovitostjo in socialo”. Kako pa namerava doseči to “ravnotežje”, pa ve le ciganka, on sam pa najbrž o tem nima veliko pojma. Hudič je le v tem, da ni prave alternative (to vem tudi iz mnenja zanesljivih, zelo pomembnih SD-jevih osebnostih, ki pa tega seveda javno ne povedo); oziroma je le-ta še tako šibka (LDS, ZARES), da bo težko odigrala kako odločilnejšo vlogo v sestavi bodočega državnega zbora. Če pa se motim, toliko bolje ! Prav pa bi bilo, da tudi oboji omenjeni, če želijo pridobiti več volilcev in vpliva, prav tako jasneje in konkretneje opredelijo svoje odnose in stališča do vseh aktualnih vprašanj. Tako pa , če se stvari ne spremenijo v smislu oblikovanja konkretnih političnih profilov strank, volilci res ne bomo vedeli, kdo kaj zagovarja oziroma zastopa !
Ali se vodstva strank, ki bi bile lahko alternativa sedanji vladajoči koaliciji, tega dovolj zavedajo ???
Žal alternative ni. Svoj glas bom oddal libertarcem, saj so edini dovolj pogumno predstavili program. O SD se ne splača izgubljati besed. Pahor je tako zaljubljen v svojo vlogo slovenskega Blaira, da bi še Mrkaiča v vlado pripeljal, če se ne bi Mićo že sam tolikokrat brcnil v glavo, da je neprimeren za politika. Zares pa sestavljajo tipi kot je Lahovnik in so brez programa.
Kdo pa so libertarci? A misliš na LDS?
Tomaž Štih, Kriptoproletarec, Tomaž Štih! To so ti libertarci
To so zmešanci, ne libertarci. :)
# jin 20. januar 2008 ob 18:23
Tomaž Štih, Kriptoproletarec, Tomaž Štih! To so ti libertarci
_________________
Njihova glavna ideologa pa sta Mičo Mrkaič in Ana Jud !!!!
(Le nekaj o dohodkih in cenah v razmislek takim drugačnim soustvarjalcem dnevne politike:
socialno ogroženi brezposelnik in njegovi družinski člani, naj bi mesec preživeli z 267 €, pri čemer si lahko:
l mleka m.m.1,6% pri najboljšem sosedu priskrbijo po 0, 64 €, če seveda naletijo na ugoden trenutek, ko to ni pošlo s polic, ali pa se na našem koncu odpravijo čez mejo in ga dobrokonzerviranega dobe za cent dražje.
Pri kruhu pa trgovci poskrbijo z miniaturnimi cenami na policah, da je omenjeni državljan v koloni čakajočih prisiljen povprašati po : “Štruco najcenejšega kruha, prosim!”…
Za to izgubo človeškega dostojanstva bo moral v ljubljanski veleblagovnici odšteti za 0,8 kg belega kruha 0,65 €, pri že omenjenem sosedu na našem koncu, pa za kg črnega hlebca 1,19 €, če mu seveda prodajalka ne bo glasno najavila, da je ta pošel in da res ne ve, kateri je drugi najcnejši….
No, na srečo je v prestolnici za takšne državljane poskrbljeno v “Ljudski kuhinji”, v ostalih slovenskih mestnih in na podeželju pa se ljudje itak med seboj poznamo in bo do njega pristopil aktivist karitasa ter mu za božično darilo prinesel 12 l trajnega polnomastnega mleka, 4kg sladkorja in moke…
Kako je s položnicami za elektriko, vodo, ogrevanje… pa je prepuščeno domiselnosti posameznika… Morda ima še pri moči starše ali drugo “sorodstvo”, da mu karitativno poravnajo te račune, ali se enostavno preseli pod njihovo streho, s čimer je okrnjena še druga strant njegove kvalitete bivanja…)