Ni počitka za SDS

V množici tistih majhnih bizarnosti slovenske politike najdemo slavne “anonimke”, ki kot strela iz jasnega udarijo na stran SDS-a. Niso sporočila za javnost (kar vedo tudi v stranki, saj jih ne distribuirajo novinarjem), niso osebna razmišljanja člana ali članice, ker avtorstva ni mogoče razbrati, so preprosto edinstvena inovacija v komunikaciji z državljani.

Če sem malce zloben; da si je anonimke izmislila SDS, me sploh ne preseneča. Kaj nam pravzaprav povedo? Da so članice in člani samo kolesje v strankarskem aparatu, nepomembni kot posamezniki z lastnim mnenjem? Da lahko ima mnenje samo stranka, člani pa so le orodje, ki omogočijo, da se to bolj ali manj posrečeno ubesedi? Da v SDS podpisi itak niso potrebni, ker vsi isto mislijo? Da je podpisovanje in s tem prevzem avtorstva zapisanega nova hudičeva ukana tranzicijske levice?

Če se že podpisati ne zmorejo (ali smejo), pa jim ni mogoče očitati, da niso produktivni. Anonimke za anonimko, tudi na gospodov dan. Politika, ki še v nedeljo ne more dati miru. Pa kaj mir, še besedne driske jim ne uspe zadržati vsaj za en dan v tednu.

Katarina Kresal trdi, da jo pri ihtavem izdajanju odločb brez zakonske podlage vodijo zgolj visoka moralna načela. Ji verjamete? Kot nekdanja odvetnica in udeleženka dobrobiti bogate odvetniške pisarne Senica se najbrž dobro zaveda tudi možnosti sijajnega zaslužka. Prav mogoče, da si je že ogledala novega Porscheja ali Ferrarija. SDS.si

Ni kaj, po primitivnosti komunikacije v regiji najbrž nimajo konkurence.