Nespretnost govora

Trackback| 5. June 2007 | | vale

Člani ekonomsko socialnega sveta so imeli včeraj dolgo razpravo z več prekinitvami, katere razloga sta bila povečanje kvot delovnih dovoljenj za letošnje leto ter predlog o delovnih razmerjih. Na koncu sprememb zakona o delovnih razmerjih niso sprejeli, čeprav so še minuli teden vlada, delodajalci in sindikati z zadovoljstvom ugotavljali, da so pogajanja o delovni zakonodaji končana. Zataknilo se je z delodajalske strani, ker je ponovno odprla pogajanja o dodatku na delovno dobo. O spremembah delovne zakonodaje so včeraj spregovorili na RA Slovenija 1 v oddaji Studio ob 17.00 Jože Smole iz Gospodarske zbornice, Marjeta Cotman ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Igor Antauer z Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti, Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov ter Dušan Rebolj predsednik Pergama. Pri poslušanju oddaje sem se vprašala kaj gostje sploh želijo povedati in kako to, da pri vseh izkušnjah ne znajo govoriti. Objavljam nekaj citatov iz oddaje:

Dušan Rebolj:

Za mene pa je pomembno nekaj, pomembno je, da so ohranjeni prvič dodatek na delovno dobo, o čemer je bilo tukaj govora, ker bi to pri minimalni plači 125.000 bilo, minus plača 19.000, pri delovni dobi 35., za mene je izjemno pomembno, da je ohranjen plačan odmor za malico, ki bi tudi pomenil od 6 do 10% nižanje plač, za mene je pomembno, da je ostal regres takšen kot je, da so ostali prevozni stroški.

Dušan Rebolj:

Če je namreč ministrica umaknila razpravo o dodatku na delovno dobo, pa so oni vztrajali, da pride nazaj noter, pri čemer ministrica ni odprla dodatek na delovno dobo, da ga črta, da ga spremeni v stalnost, se pravi, da ga vključi v osnovno plačo, ampak samo z vidika sodb evropskega sodišča, ki to od nas sploh ni zahtevalo, potem se mi zdi to skrajno čudno in je zelo nevarno za nadaljevanje socialnega dialoga in jaz mislim in upam, da bodo delodajalci videli, da se z glavo skozi zid ne da. Mislim, da je Slovenija glede plač na takem položaju, da kakšno znižanje plač še nižje od 125 plač, kar je minimum, 125.000, če govorim še o starih SIT, da se bolje razumemo, ne pride v poštev, kakšno zniževanje plač 20, 30%.

Igor Antauer:

Ostale stvari, tista skrajšanja odpovednih rokov, prenos pravic k novemu delodajalcu, zato da staremu ni treba plačati odpravnine prenese vse pravice, ja kdo bo pa vzel takega v službo, prosim lepo. Tu ne govorimo o nikakršni fleksibilnosti. Mi se ta trenutek nismo lotili prave fleksibilnosti, tiste, ki pomeni vzrok. Vzrok, če citiram ukrepe vlade oziroma vladne reforme. Prvi ukrep, v 54. ukrepu je povečanje prilagodljivosti trga dela in olajšanje zaposlovanja, pravi, zmanjšati ovire za zaposlovanje za nedoločen čas. Tudi ene se nismo dotaknili. Vejica, pospešiti zaposlovanje s krajšim delovnim časom in druge oblike fleksibilnega dela. Mi se pravzaprav prave fleksibilnosti lotili nismo.

Jože Smole:

Enako velja tudi seveda za ta dodatek na delovno dobo, kot sem že povedal, mogoče kot zanimivost, da povem v čem je pravzaprav problem tega dodatka? Kakšna je pravzaprav sodba tega Evropskega sodišča? Ženske v Angliji so se pritožile nad diskriminatornostjo takšnega dodatka, kjer seveda postavlja v slabši položaj žensk, torej bi lahko tudi postavili, da se sindikati borijo proti enakopravnosti žensk, ki želijo imeti enake pravice z ukinitvijo tega dodatka. Zaradi tega prosim, ravno to je eden največjih problemov socialnega dialoga, kjer se postavlja to, da želimo kot kruti neizprosni delodajalci predvsem ves čas nekomu nekaj vzeti, ne pa da naredimo in fleksibilen in varnejši trg delovne sile.

Dušan Rebolj:

Gospodu Smoletu bi povedal takole. Pravi, da zmeraj kadar pridejo pri plačanem odmoru za malico, da takoj izračunamo kaj pomeni na plačo in da to ni res. Ja, žal mi je. Ukinitev plačanega odmora pomeni za tiste delavce, ki so na uro plačani, imeli nižjo plačo, razen če bi urno postavko delodajalci povečali, nikdar je ne bodo. Ali pa, v kolektivni pogodbi piše, da je plača taka, na primer 500 evrov, za poln delovni čas. Poln delovni čas je pa po zakonu 40 in mi, če pridemo na 37,5 je nižja plača. Tako da tukaj diskusija ali je nižja plača ali ni nižja plača. Če ukinete dodatek na delovno dobo pri enem zaposlenem, ki ima 35 let delovne dobe, pa ima minimalno plače, je to 19.000. Pa ga vprašajte malo v levo ali desno.

(Glasov: 2 Povprečje: 5 od 5)
Loading ... Loading ...

Prijavi Nespretnost govora na sl.reddit.com TrackBack URI Print This Post RSS viri za komentarje na to objavo

  1. Jure

    dobra ;)

  2. vale

    Poslušala sem jih včeraj takole 20 minut … poslušala, se čudila, mislila, da mogoče prekinja signal … ampak tole so dobesedni zapisi - magnetogrami … in potem se čudimo, da se se že dve leti prerekajo okoli socialnega sporazuma … saj ni čudno, kdo bi jih razumel …

Dodaj komentar

OSTALE OBJAVE

NAJBOLJ BRANO

June 2007

NAJVEČ KOMENTARJEV