Nesebično samožrtvovanje dr. Rupla

“Dejstvo je, da je vse veleposlanike, ki so odšli s svojih položajev po predsedovanju, imenovala prejšnja vlada, ki jo je vodil Anton Rop,” navaja zunanji minister in dodaja, da sam nima “posebnih ambicij ali zahtev in ne potegujem se za noben položaj, sem pa pripravljen, kot doslej in kot sem že večkrat prisegel pred državnim zborom, delovati v korist države, ki sem jo pomagal ustanoviti”. Vir

Skratka, dr. Rupel je spet v formi. Naš zunanji minister (v odhajanju, hvala bogu) se javno, vsem na očeh prička s predsednikom države. Zakaj tako javno? Mu Türk ne dvigne telefona? Ga ne spustijo v predsedniške prostore? Je na MZZ-ju crknil internet?

Ah, saj je preprosto, kajne; če bi naš ne-več-večni zunanji minister probleme reševal tako, kot bi jih kot prvi diplomat moral (diskretno, nekonfliktno), kako bi potem javnost lahko prepoznala in v zadostni meri cenila to nesebično delovanje v korist države? Države, ki jo je – ne pozabite! – pomagal ustanoviti. Da “brezplačnih” storitev gospodinjskega servisa gospe ministrice sploh ne omenjam. Tukaj se šele skriva eno samo žrtvovanje na oltarju patrie. Štof za naslednjo bukvo?