Neoliberalna slepota
Ko se k besedi prijavi Igor Masten, me pri srcu mnogokrat stisne. Ne zato, ker bi si obetal kakšno hudo relevantno napoved bodočih ekonomskih dizastrov, ampak zato, ker imam (neo)liberalne monopolizacije gospodarsko-analitičnega diskurza v slovenskih medijih preko glave. Kot običajno, neoliberalcem držijo štango na Razgledih, kjer v zadnjem času ne boste prebrali komentarja, ki bi udrihal po kateri izmed svetih profesorskih krav, ki tam krošnjarijo s svojimi modrostmi.
Pa se posvetimo Mastenu, ki med drugim razdre tole mastno šalo:
Prevzem evra je namreč odstranil devizni tečaj kot enega najpomembnejših ovir za prosti pretok kapitala in nas bistveno močneje integriral v evropskega. Vendar to dejstvo ne preprečuje, da svojega prav ne bi razglašali isti ljudje, ki so nasprotovali strategiji hitrega prevzema evra, ki nam je dejansko omogočil, da smo se zatekli v varno območje evra le osem mesecev pred izbruhom krize.
Res je, gradualisti so bili sredi tega desetletja proti prehitremu prevzemu evra. Ampak izpod peresa Igorja Mastena to zveni kot očitek, čeprav gre za odločitev, ki je za dobrobit slovenskega gospodarstva enako pomembna kot gradualistični izgon IMFovih strokovnjakov, ko so ti v začetku 90ih zahtevali fiksacijo tečaja tolarja. Tudi to odločitev so domači neoliberalci povzdigovali kot dokaz nekompetentnosti gradualistov, kot sta npr. ugledna profesorja Jože Mencinger in Mojmir Mrak.
Izvoz je glavni motor slovenske gospodarske rasti, to je statistično dokazljivo dejstvo. Če fiksiraš tečaj, izvoznikom več ne moreš pomagati z depreciacijo, kakor se je dogajalo v 90ih, ko je Slovenija vodila politiko uravnavanega drsečega tečaja. S tem sicer spodbudiš inflacijo in posledično znižaš kupno moč državljanov, ampak zavedati se je treba, da je veliko teh istih državljanov zaposlenih pri ali odvisnih od uspešnosti izvoznih podjetij. Udariti ta podjetja s fiksnim tečajem v času, ko so izgubila jugoslovanske trge in so se preusmerjala na Zahod, bi bila norost.
Tranzicija bi bila veliko bolj brutalna, če bi poslušali neoliberalce in si zavezali roke pri spodbujanju najbolj dinamičnega dela slovenskega gospodarstva. Namesto da bi žrtvovali izvoznike na oltarju neoliberalne šokterapije, so jim gradualisti omogočili izvozne prihodke in s tem najprej preživetje, nato pa vlaganja v razvoj in proizvodne kapacitete.
Ista logika je vodila gradualiste pri nasprotovanju prehitremu prevzemu evra. Če postaviš prevzemni tečaj na napačni ravni, bo gospodarstvo trpelo. Še več, če se ne trudiš ujeti ravnotežja med spodbujanjem izvoza in inflacijo, pride v gospodarstvu do neravnotežij, ki so izjemno nevarna.
Zato me čudii, da si Masten, ki je baltske države dolgo izpostavljal kot zgled gospodarske politike, ni utegnil pogledati, kam so jih pripeljali njegovi recepti. Trgovinski primanjkljaji nad deset odstotkov, visoka inflacija, hitro zadolževanje – vse to so simptomi tega, kar bi storil Masten, če ne bi bil v 90ih še mlečnezobec. Namreč fiksiral tečaj (in se na vrat na nos zaletel v območje evra).
Ker so Balti fiksirali tečaje prehitro, je začel uvoz rasti mnogo hitreje od izvoza. To ni bila samo posledica dejstva, da domači izvozniki niso mogli več računati na pomoč depreciacije, ampak tudi z zadolževanjem spodbujenega povpraševanja po uvoženih izdelkih. Le kdo se ne bi zadolžil v evrih, kjer je obrestna mera dva- ali trikrat nižja kot za zadolževanje v “baltih”, pri čemer država garantira, da se menjalno razmerje med valutama ne bo spremenilo? Eksplozija zadolževanja je vodila najprej v porast povpraševanja po vsem in svaćem (baltski nepremičninski balončki so med najbolj napihnjenimi) in nato, logično, v inflacijo.
Namesto da bi fiksni tečaj prinesel gospodarstvu stabilnost, je sledenje neoliberalnim receptom privedlo do neravnotežij, ki se sedaj razrešujejo na znan način. Posojil ni več možno dobiti, dolgove je treba zmanjšati, povpraševanje upada in baltske države so v recesiji. Neoliberalec Masten pa se posmehuje gradualistom, katerih politike so Sloveniji zagotovile, da bo prihajajočo svetovno recesijo prebrodila zgolj z nižjo gospodarsko rastjo.
Že v začetku svojega članka, ki naj bi izzvenel kot obramba (neo)liberalnih gospodarskih politik, pa se Masten diskvalificira kot kompetenten sogovornik na temo razvojnih modelov. Ko namreč pridiga o zablodah komunizma, omeni zgled Južne Koreje, ki naj bi v praksi demonstrirala nadmoč liberalnih razvojnih modelov nad vsemi drugimi.
Negativne posledice komunističnega ekonomskega eksperimenta lepo ponazori podatek, da je bila ob padcu berlinskega zidu Južna Koreja – še v petdesetih letih razsuta zaradi državljanske vojne – bogatejša tudi od najboljše med enakimi, Slovenije.
Masten tukaj demonstrira podoben prezir do dejstev kot v primeru posmehovanja gradualistom zaradi njihovega zavzemanja za preudaren, pragmatičen in neideološki pristop do tečajne politike in prevzema evra. Južna Koreja je namreč svoje gospodarstvo iz pepela potegnila s ščitenjem svoje industrije pred tujo konkurenco z visokimi uvoznimi dajatvami, velikodušnimi državnimi pomočmi, spodbujanjem nastanka domačih monopolov, državnemu usmerjanju državnih bank, manipuliranjem tečaja, zavestnim kršenjem pravic do intelektualne lastnine ter strogim nadzorom nad tujimi neposrednimi in portfeljskimi naložbami. Skratka: neoliberalno razvojno paradigmo je postavila na laž.
Zgleda, da je s prehodom Jožeta P. Damijana med odgovorne ekonomiste mesto neoliberalnega zastavonoše prevzel Masten. In, kakor kažejo manipulacije in ignoriranje dejstev v njegovem najnovejšem članku, se bo v fotelju prvega domačega neoliberalca kar dobro znašel.
1tastar je dejal v sreda, november 26, 2008, 9:16
Si predstavljate danes Slovenijo brez evra? Kot leta 1992: brez deviz, s črnim tečajem evra, z vezavo tečaja na dolar, z dvo ali tromestno inflacijo. Skratka, ISLANDIJA!
King-King je dejal v sreda, november 26, 2008, 11:59
Ko berem takšne žalostne izdelke, me tolaži edino to, da so “slepi neoliberlaci” vabljeni govorci na mednarodnih ekonomskih konferencah in delajo na znanih svetovnih univerzah in mednarodnih finančnih inštitucijah ter z lahkoto objavljajo v mednarodnih ekonomskih revijah, medtem ko “npr. ugledna profesorja Jože Mencinger in Mojmir Mrak” spravita kakšen zmazek kvečjemu v bilten svojega lastnega podjetja, z naklado nekaj 100 izvodov, za katerega razen uglednih podalpskih strokovnjakov, še noben tuj ekonomist sploh ni slišal. Se torej cel svet moti? V tujini ne ločijo šarlatanov od strokovnjakov? My arsch… In branost razgledov je dva velikostna reda nad Drugim domom, ki se je v zadnjih mesecih spremenil v steklega napadalca vsega, kar na daleč zgleda liberalno…
In ko si že tako pameten, kronist, a ne bi mogoče rekel še kakšno v zvezi z inflacijo, ki jo je opevano “ščitenje izvoznikov” držalo na vrednostih, ob kateri zgleda Janševa letošnja “podivjana inflacija” otročje mala. Stroške ščitenja izvoznikov smo brutalno in drago plačevali vsi Slovenci – v to sploh ni več nobenega dvoma, medtem ko pozitivni učinki niso bili nikoli niti debatirani, kaj šele dokazani. Mićo in Rado sta se vsaj potrudila in monetarno politiko tistih let dodobra analizirala in skritizirala, “ugledna profesorja Jože Mencinger in Mojmir Mrak” ali pa kak drug podalpski gradualist pa se dokazovanja nasprotnega sploh ni lotil, kaj šele zmogel. V njihove dogme je preprosto treba verjeti…
Ampak enim pač floskule, kako pomemben je “glavni motor slovenske gospodarske rasti” in “najbolj dinamični del slovenskega gospodarstva” niso dovolj in taki bodo še naprej rajši poslušali “slepe neoliberalce”, kot pa “daljnovidne” lokalne nakladače.
kronist je dejal v sreda, november 26, 2008, 12:18
King-King, izvoz je glavni motor slovenske gospodarske rasti. Tega mi ne rabiš verjeti na besedo, ampak konzultiraj razrez prispevkov h gospodarski rasti, ki jih vsako četrtletje objavi Statistični urad RS.
Zapisal sem, da med ščitenjem izvoznikov in inflacijo obstaja trade-off in da je inflacija obdavčevanje potrošnikov. Uspeh gradualistične politike je dokazan že s tem, da je bila slovenska tranzicija speljana veliko bolj mirno, z manj pretresi in šoki kot tranzicije držav, ki so se morale držati neoliberalnih IMFovih receptov.
Dokaze Mića Mrkaića in Rada Pizdirja pa si lahko mirne duše zatlačiš v rit in prdneš – ne bodo potem nič manj kredibilni, kot so zdaj.
Četudi npr. nobelovec Joseph Stiglitz ni slišal za Mojmirja Mraka, je njegova teoretska kritika neoliberalnih pristopov našla izraz v praktični politiki slovenskih gradualistov.
King-King je dejal v sreda, november 26, 2008, 13:19
OK, in če tudi za voljo debate privzamemo, da je naš monetarni eksperiment v devetdesetih pomagal našim izvoznikom, menda ne boš trdil, da so podjetja, ki potrebujejo 10% nižje cene v tujini, da uspejo kaj prodat, motor naše gospodarske rasti. Yeah, right.
kronist je dejal v sreda, november 26, 2008, 14:19
Ne rabiš nič privzemat za voljo debate, lahko se pozanimaš, kako so javkali nemški in francoski izvozniki zaradi močnega evra in koliko dolarskih obveznic so pokupili Kitajci, da bi preprečili apreciacijo svoje valute, ki bi prizadela njihove izvoznike.
Malce lahko pobrskaš tudi po intervjujih z direktorjem Krke Colaričem, ki je nižjo rast prihodkov skupine utemeljil tudi s šibkim dolarjem, saj na dolarskih trgih Krka proda znaten del svojih zdravil, medtem ko stroške poslovanja plačuje v močnih evrih.
Morda bi pokukal tudi v seznam največjih slovenskih izvoznikov, pa boš videl, da je med njimi mnogo dobaviteljev avtomobilski industriji, kjer so marže zaradi konkurence minimalne in lahko gibanje tečaja pomeni razliko med dobičkom in izgubo.
V 90ih letih so bili vsi ti problemi še mnogo bolj izraziti, kar še podčrta pomen odločitve proti IMFovim nasvetom.
King-King je dejal v sreda, november 26, 2008, 15:56
Izogibaš se bistvu. A ti resno misliš, da so podjetja, ki jih pri življenju drži zgolj monetarna politika (na račun vseh ostalih podjetij in državljanov, ki ne živijo pretežno od izvoza), motor naše gospodarske rasti? Šala?
Sicer pa seveda se bo vedno kdo pritoževal. Če ne izvozniki pa uvozniki. In glede na to, da je uvoz pri nas že od osamosvojitve dalje vsaj 20% višji od izvoza, smo vse, kar so dodatno zaslužili izvozniki, ostali državljani plačali v obliki dražjih tujih izdelkov. Štekaš, al je še vedno pretrdo? Dosti ceneje bi bilo, če bi se s tem dodatnim denarjem “generatorjem rasti” pomagalo direktno, kot pa da se je posredno reguliralo cene – česar še najbolj zadrti socialisti iz EIPF ne zagovarjajo več. Pa še inflacije bi se znebili deset let prej. “Pomoč generatorjem rasti” je bila samo fasada za nesposobnost LDSove monetarne politike ter parcialnih interesov izvoznikov. Seveda se zdaj Colariču kolca po časih, ko smo kar vsi državljani Krki in njenim lastnikom subvencionirali del profita! Ampak vsem ostalim Slovencem se pa zagotovo ne!
stupid je dejal v sreda, november 26, 2008, 17:21
khm… da ne bom dodajal novega picajzlanja samo glasujem za argumente kronista. In dodajam kronsko izjavo iz članka Mastna, ki res zasluži …..zasluži, da se z njim ne ubadamo več. Izjava je naslednja: “Vendar finančna kriza v svetu ni nastala zaradi velikih finančnih mogotcev. Nastala je zato, ker si je milijone ljudi sposodilo preveč denarja za predrage nepremičnine.” A ne me jebat, tale strokovnjak je pa res za izvoz. Po fiksnem tečaju.
King-King je dejal v sreda, november 26, 2008, 17:28
@Stupid
Ampak na žalost dejstva niso stvar glasovanja in trenutnega konsenza. Vi fantje me malo spominjate na tisto anekdoto, ko se je v Jugoslovanskem parlamentu odločalo, ali naj se število Pi zakonsko zaokroži na 3.0, pač za lažje računanje…
kronist je dejal v sreda, november 26, 2008, 19:01
King-King, odvadi se razmišljanja v absolutih, ampak bodi pragmatičen. Nikjer nisem zapisal in gradualisti nikjer ne trdijo, da lahko izvozniki preživijo zgolj zaradi ugodnega tečaja. Vendar to še ne pomeni, da tečaj ni pomemben faktor, ki se vračuna v cenovno konkurenčnost izvoznega podjetja. To so imeli pred očmi gradualisti, ki so pravilno ocenili, da je in bo v prihodnosti še bolj slovensko gospodarstvo odvisno od izvoza – delež izvoza v slovenskem BDP tako dosega okoli 70 odstotkov, v 1990 je bil ta delež okoli 50 odstotkov.
Tvojo neumnost, kako so za izvoznike plačevali državljani, bom komentiral le zaradi svoje velikodušnosti. Napotil te bom na statistični urad, pa si poglej strukturo slovenskega uvoza in videl boš, da so uvoz (npr. opremo, surovine, energente) dražje plačevali tudi sami izvozniki. Ampak v Sloveniji ni prišlo do situacije, ki bi bila podobna tisti v baltskih državah, kjer je trgovinski primanjkljaj dosegel ravni nad 15 odstotkov BDP, kar pomeni, da je drseči tečaj v Sloveniji vzdrževal ravnotežje veliko bolje kot fiksni na Baltiku.
Tvoje razumevanje ekonomije kot zero-sum game bi pomenilo, da je tisto, kar je bilo dano izvoznikom, odvzeto državljanom. Ampak gospodarstvo je rastlo, predvsem na plečih izvoza kot glavnega motorja rasti. Statistično dokazljivo. Torej smo bili vsi na boljšem. Je pa smešno, kako bentiš nad izvozniki, ki so seveda pokasirali več od gospodarske rasti kot državljani – saj bi lahko skoraj sekundiral Semoliču.
kronist je dejal v sreda, november 26, 2008, 19:25
In še nekaj. Odločitev za uravnavani drseči tečaj ni bila le podpora izvoznikom, ampak nujen pogoj za samostojnost Slovenije v gospodarski politiki. Fiksni tečaj zahteva obrambo in ta je mogoča le z deviznimi rezervami. Teh Slovenija v 1990ih ni imela, saj jih pridobiš predvsem z izvozom, ki pa je bil blokiran.
IMF je nato prišel v Slovenijo in ponudil denar za obrambo tečaja, ampak seveda bi morala Slovenija plesati, kakor bi piskali neoliberalci. Le zakaj bi se Slovenija, potem ko se je iztrgala jarmu Beograda, podala v washingtonsko suženjstvo, ki bi ji narekovalo krčenje socialnih izdatkov, razprodajo premoženja etc.? Posledice so bile lepo vidne na Poljskem, Češkem in drugod, kjer so ugriznili v strupeno IMFovo jabolko – komunisti so prišli takoj nazaj na oblast.
Jan je dejal v četrtek, november 27, 2008, 21:37
kronist:
“Posledice so bile lepo vidne na Poljskem, Češkem in drugod, kjer so ugriznili v strupeno IMFovo jabolko – komunisti so prišli takoj nazaj na oblast.”
A v Sloveniji pa ne?!
kronist je dejal v četrtek, november 27, 2008, 23:47
V Sloveniji niso prišli nazaj, ampak so na oblasti ostali. Ampak moj point je v tem, da so ljudje hitro občutili, kako deluje IMFovsko suženjstvo in so tiste, ki so jih tja pripeljali, kaznovali na volitvah. Verjetno si od komunistov niso obetali še ene šok terapije, ampak bolj znosno tranzicijo, brez takšnih hudih pretresov. V Sloveniji smo jo ravno zaradi kontinuitete in gradualistov dobro odnesli. Poljaki s svojo lustracijo niso bili tako srečni.