Nekoga moraš imeti rad

| 5. November 2008 | Svet | Jure

No, no, je že dobro, porečete – a vsa negativnost in kritizerstvo ne moreta zanikati dejstva, da je Obama drugačen, prelomen, boljši; da je milijonom Američanov, Afričanov in sploh vsem ljudem dobre volje po vsem svetu prinesel nekaj, česar že dolgo ni bilo v Beli hiši in kar predstavlja velik psihološki kapital za drugačno prihodnost sveta; skratka: upanje, upanje, Pogum za upanje. »It’s hope, stupid.«

Ok, vdam se. Nekoga moraš imeti rad, kot poje popefka, sploh če si doma v evropski »dolini miru«, ki komaj ve , kaj hoče in kam gre: če se Američani lahko korenito spremenijo, se bomo Evropejci toliko lažje. A vendar ne bom pozabil Lublanskih psov realističnega nihilizma iz naših časov »upanja«: »upanje še ‘mam, a se poserjem nanj«. Igor Vidmar