“Neki” Damijan bere Naomi Klein

OK, ne se preveč ustrašiti; glede na zapisano, je ni bral, ampak verjetno samo kakšne medijske izvlečke.

Prvič, reforme je NAČELOMA lažje delati v dobrih časih, ko je na voljo dovolj časa in finančnih sredstev za njihovo izvedbo. Toda na žalost je v dobrih časih zavedanje o pomenu reform bistveno slabše, javno mnenje pa zato primerno apriorno proti kakršnim koli spremembam. Takšno je bilo obdobje pri nas v času 2004-2007.
…
Podobno je v drugih državah. Seveda se potem pojavi neka Naomi Klein (Doktrina šoka), ki poišče “skupni vzorec” tem reformam v neki kvazi neoliberalni globalni zaroti, ki da v obliki nasvetov “čikaških fantov” izkoristi gospodarske krize v posameznih državah za izpeljavo radikalnih neoliberalnih reform. Za ljubitelje teorij zarote je to seveda izvrstna in zelo elegantna razlaga. Povsem enako bi lahko za to obtožili tudi marsovce, samo da je “nekdo” iz ozadja. Dejansko pa so razlogi bistveno bolj prozaični: reforme so bile preprosto nujno potrebne in šele v slabih časih jih je zaradi siceršnjega nasprotovanja javnosti in raznih lobijev mogoče izpeljati. Kdaj je čas za reforme?

No, ta “neka” Naomi Klein seveda pravi “malo” drugače;
- “nikogar” ni iz ozadja, ljudje imajo imena in priimke
- prenos “neoliberalne ideologije” je načrten, bogato financiran in relativno usmerjen proces – ni zarota, ni pa tudi povsem organski razvoj
- za izpeljavo radikalnih neoliberalnih reform ni potrebna samo kriza, ampak ukinitev demokratičnega odločanja in sodelovanja nekaterih družbenih skupin, še več, potrebno je nasilje države, “poroka” represivnega aparata države in korporativnih interesov; brez tega ni mogoče utišati sindikatov, upokojencev, ekstremnih levičarjev (kot sem jaz, a ne LOL)…
- reforme je potrebno izpeljati čim hitreje, na horuk, v paketih, saj se je tako lažje izogniti kritičnemuz ogledu ljudstva

“Malenkosti”, a brez teh “Doktrine šoka” pač ni.