| 12. februar 2007 | Slovenija | jakaProfesorica kazenskega procesnega prava Katja Šugman:
Nikakor nocem zanikati varnostne obcutljivosti zadeve in verjamem, da so bili nekateri ukrepi, morda celo vecina, zakoniti, nujni in sorazmerni. Vendar pa se moramo vprašati: ali smo pripravljeni sprejeti to, da je tako delovanje, kot izhaja iz omenjenih delov objavljenih zapiskov, v pravni in demokraticni državi, za kakršno se Slovenija razglaša, dovoljeno? Dovoljeno v zvezi z ljudmi, ki niso osumljeni kaznivega dejanja (od tega jih je velika vecina mladoletnih)? Ali naj bi bilo dovoljeno posegati v ustavne pravice brez sodne odredbe, utemeljeno po prosti presoji policije? In ali se lahko »varuje« nekatere osebe tako, da se omejuje njihove pravice?
Ali bi dovolili, da bi tako opazovali vas in vašo družino in tako ravnali z vami? Če dovolimo tako ravnanje v enem primeru, si ne smemo domišljati, da se tako ravnanje ustavi pri »tistih, drugih«, kdorkoli že so. Vsi smo lahko na drugi strani. In spet se pokaže tisti znani obcutek, tokrat nekoliko drugace – ce je dovoljeno vse to, potem je nekaj hudo narobe z našo ureditvijo!
Objavljeno v Pravni praksi št. 5/2007
bravo :)
Njeno sporočilo sicer ni tako napačno, ampak izvedba je pa že kar komična. Tale doktorica bi lahko vodila tečaj kako zanikati samega sebe. :)