Vsi! Kaj se ne ves da Laffer ne dela?

No, seveda, ampak le nad neko razumno mero. Ti si očitno mnenja, da ima človek nekakšno pravico do tega, da je bogat, jaz pa tega pač ne štejem med človekove pravice, ker si ne morem predstavljati, da bi bilo kakšno bogastvo dejansko pridobljeno na pošten način, ne da bi bil nekdo zaradi njega za nekaj prikrajšan. Podpiram pravico do osebne lastnine v nekem razumnem obsegu — nič nimam proti, če ima človek v lasti dežnik in televizor in obleko, pa celo kakšno hišo ali stanovanje, ampak pri podjetjih in takšnih zadevah se pa moje potrpljenje vsekakor neha; te reči so preveč pomembne *za druge ljudi*, da bi lahko odločanje o njih prepustili peščici posameznikov, ki se razglašajo za lastnike teh reči.

Upam, da ne verjameš, da bi kdo delal za 9% tega, česar je vreden. Razen, če je suženj.

Vsekakor, pomembna razlika med tem, kar predlagam jaz, in suženjstvom je ta, da so sužnje njihovi gospodarji silili v delo. Jaz pa ne bi nikogar silil v delo. Kdor hoče delati, naj dela — še celo vesel bom tega! Samo naj ne pričakuje, da bo dobil za to neke enormne vsote denarja. Če mu je delo toliko zoprno, da ga noče opravljati za tisti znesek, ki bi mu po davkih ostal (in ki bi, poudarjam, vsekakor moral zadostovati za udobno in prijetno življenje), naj pa pač tega ne dela. Naj pa dela malo manj, tako da še ne bo prebil praga za mojo plenilsko obdavčitev. Zaradi tega bo tudi on sam srečnejši, ker bo imel več prostega časa; pa še za druge ljudi bo ostalo več dela, tako da bi se tudi problem brezposelnosti malo omililo.

Poleg tega se jaz tudi ne strinjam s tabo, da je človek res “vreden” tistega svojega bruto dohodka. Vreden je po mojem le svojega neto dohodka, razlika pa je tisto, kar je dolžan družbi in kar bi si nepravično prilastil, če bi hotel tudi tisto razliko pobasati v svoj lastni žep. Ravno zato pa je tu davkarija, da premosti razliko med nerazumno visokimi bruto dohodki (le-ti namreč pomenijo, da je nekje nekdo drug očitno za nekaj prikrajšan) in tem, česar so ljudje dejansko vredni. Mislim, da je vsakdo vreden nekega razumnega, dostojnega plačila za svoje delo; nihče pa ni zares vreden tega, da bi obogatel.

Zakaj bi moral uspešen programer, ki mu je recimo delodajalec namenil 3000 € mesečno, prejeti neto 300 €, delavec v proizvodnji pa 600 € ?

Jaz ne vidim nobenega pametnega razloga za to — po mojem se to tudi ne bi smelo zgoditi. Dokler so dohodninske stopnje manjše od 100%, se ne more zgoditi, da bi oseba A imela večjo bruto plačo kot B, vendar manjšo neto plačo kot B. Vsekakor se mi ne zdi nič narobe, da dobi programer toliko kot delavec v proizvodnji — mogoče celo malo več, ni pa nujno, odvisno od tega, kakšno programiranje se gre in o kakšni proizvodnji je govora. V osnovi nimam nič proti, če imata oba enako plačo.

Zakaj bi rad imel uravnilovko?

No, na to vprašanje res ni težko odgovoriti. Rad bi jo imel vendar zato, ker nočem, da bi drugi ljudje živeli bolje kot jaz, poleg tega mi pa tudi ni všeč to, da moram tekmovati z njimi v dirki za dostojnim življenjem

Koliko (najbolj) produktivnih delavcev pa bi pri uravnilovki in 50 % dohodnini (kar je precej podobno kot tvoj prvi predlog) ostalo v Sloveniji? Ali pa bi jim prepovedal odhod?

Večina bi jih po mojem ostala, saj jih uravnilovka ne bi kaj dosti prizadela. Uravnilovka bi udarila po žepu razne šefe, menedžerje, poslovneže in podobno svojat, ki itak ne delajo ničesar, oz. vsaj ničesar produktivnega. Če nam pobegne nekaj požeruhov, ki niso pripravljeni delati za nek razumen denar in mislijo, da si zaslužijo milijone, naj pa kar gredo — mislim, da jih ne bomo prehudo pogrešali.

Tudi na splošno se mi zdi, da če je bilo npr. na ozemlju Slovenije pred sto leti le en milijon prebivalcev, zdaj sta pa dva, nam očitno nekaj izseljevanja ne bi ravno povzročilo neke katastrofe. No, če pa bi se izkazalo, da gredo stvari le predaleč, potem seveda ne bi imel nič proti temu, da se izseljevanje nekako omeji. Ampak kot rečeno, po mojem se nam tega ni bati.

Bi rad ustvaril deželo manualnih delavcev?

Ne vidim prave potrebe po tem — zahvaljujoč razvoju tehnike je potreb po ročnem delu vse manj. Poleg tega pa bo tudi pri uravnilovki pritisk na ne-ročna dela še vedno velik, ker so večini ljudi prijetnejša od ročnih. Npr. če bi moral izbirati med posedanjem v lepo klimatizirani pisarni in garanjem nekje zunaj na njivi, pa bi bili obe službi enako plačani, bi vsekakor izbral tisto prvo. Zato se po mojem ni treba bati, da bi zaradi mojega predloga uravnilovke upadlo zanimanje za bolj intelektualne poklice.

Zakaj pa te recimo ne motijo bogataši, ki živijo od kapitala? A ti pa so lahko obdavčeni po zgolj 20 % stopnji (ki še pada glede na ročnost naložb)?

Seveda me motijo, pa še kako Saj vendar nikjer nisem rekel, da se strinjam s takšno obdavčitvijo dohodkov od kapitala, kot jo imamo zdaj. Jaz bi vsekakor tudi to obdavčitev močno povečal, podobno kot dohodninsko. Paziti bi bilo treba le na to, da bi dohodke od kapitala obdavčili šele, ko jih človek dejansko začne porabljati, ne pa že, ko jih samo seli iz ene oblike v drugo (npr. iz delnic v obveznice ali obratno) — to slednje je ena zelo neugodna lastnost sedanje obdavčitve; če bi se to uredilo, potem ne vidim razloga, da ne bi tudi pri dohodkih od kapitala uvedli plenilske marginalne stopnje obdavčitve.

Tako ali tako pa, če bi že imel možnost jaz pisati svoj ekonomski program, bi tistim, ki imajo toliko kapitala, da lahko živijo od njega, ta kapital raje pobral — npr. nacionaliziral podjetja in podobno — naj s temi rečmi upravlja država za skupno dobro. Posebnih potreb po tem, da bi človek živel od kapitala, tako ali tako ni — na stara leta ali za primer invalidnosti bi morala država vsakomur zagotoviti zadostno pokojnino, kdor pa bi rad že pred tem živel od kapitala, je pa tako ali tako parazit in ne vidim pravega razloga za to, da bi jaz to posebej podpiral.

Torej, upam, da so tvoji predlogi zgolj neposrečena šala. Sicer pa ti predlagam, da se javiš za pisca ekonomskega programa naše levice, bodo vsaj enkrat imeli kaj konkretnega za ponudit - verjamem, da bo uspeh temu primeren.

No, jaz se seveda dobro zavedam, da mojih predlogov ljudje žal ne bi nikoli sprejeli, niti tisti na levici ne, kaj šele ostali, ki jih zastruplja poblazneli egoizem vas libertalcev. Pa tudi preveč smo vpeti v razne mednarodne povezave, da bi se moje reforme sploh dalo izvesti — takoj bi vsi zagnali vik in krik, kako da kršimo človekove pravice ubogih bogatašev

S politiko pa se vsekakor ne mislim ukvarjati, saj še na volitve ne hodim

Bogatim bi takorekoč zaplenil premoženje (”se jim onemogoči, da bi s seboj odnesli tudi svoj denar”), njihove dohodke pa tako obdavčil, da bi jih prenehali služiti. Upam, da ne verjameš, da bi kdo delal za 9% tega, česar je vreden. Razen, če je suženj.

Pa še to - kar je morda najbolj pomembno - s to tvojo ogabno dohodninsko stopnjo bi kaznoval le tiste “bogataše”, ki jim je (edini ali poglavitni) vir dohodka delo. Kaj ni to v nasprotju s tvojo privrženostjo delu in delavcem?

Zakaj bi moral uspešen programer, ki mu je recimo delodajalec namenil 3000 € mesečno, prejeti neto 300 €, delavec v proizvodnji pa 600 € ? = neenakost dohodkov + zaplen skoraj vsega nad neko magično vrednostjo uravnilovke.

Zakaj bi rad imel uravnilovko? Koliko (najbolj) produktivnih delavcev pa bi pri uravnilovki in 50 % dohodnini (kar je precej podobno kot tvoj prvi predlog) ostalo v Sloveniji? Ali pa bi jim prepovedal odhod?

Bi rad ustvaril deželo manualnih delavcev? Pa veš, da lahko podjetja takšne delavce najdejo marsikje drugje, in to za desetino te cene?

Zakaj pa te recimo ne motijo bogataši, ki živijo od kapitala? A ti pa so lahko obdavčeni po zgolj 20 % stopnji (ki še pada glede na ročnost naložb)?

Torej, upam, da so tvoji predlogi zgolj neposrečena šala. Sicer pa ti predlagam, da se javiš za pisca ekonomskega programa naše levice, bodo vsaj enkrat imeli kaj konkretnega za ponudit - verjamem, da bo uspeh temu primeren.

Drugače sicer, kar se pobega bogatašev tiče, ne vidim pravega razloga, da se ne bi to prepovedalo — no, če pobegnejo oni fizično, nimam nič proti, saj jih ne bo nihče pogrešal, pomembno pa se mi zdi, da se jim onemogoči, da bi s seboj odnesli tudi svoj denar in ga prenesli v razne davčne oaze in podobne nezdrave lokacije. Npr. ne bi se mi zdelo dobro, če bi se dobički od podjetij v Sloveniji stekali na neke račune v Liechtensteinu in raznih karibskih otokih in podobnih zadevah — raje naj ostanejo tukaj, da bo od njih vsaj kakšna korist.

P.S. Sem se pa pripravljen tudi zgledovati po tistem proslulem komunistu Eisenhowerju in kot kompromis predlagati 91% marginalno stopnjo dohodnine

Kaj bo posledica: povečala se bo davčna obremenitev ljudi s “prijetno nizkimi davki”.

Čestitam za zdrav nasvet.

Ostalo pa… huh