Naravna neumnost, zgodovinska nevednost
Jože P. Damijan “recenzira” Bogastvo narodov Adama Smitha:
Prav tako ni slučajno, da se države, ki so dolga desetletja trpele v objemu (fevdalne, socialistične ali diktatorske) državne tiranije in korupcije, ki jih je pripeljala na rob (ali čez) bankrota, nato zatečejo k ekonomskemu liberalizmu. Ker druge poti za dolgoročno učinkovit in skladen razvoj ni. Ekonomski liberalizem je edina dolgoročno vzdržna ekonomska filozofija, saj temelji na politični in ekonomski svobodi posameznikov ter vladavini prava. Vsi ostali -izmi, ki so se preizkusili skozi zgodovino, teh ključnih temeljev niso imeli v svoji zasnovi. Zato so propadli. Ker so bili protinaravni. Dnevnik
Kako najbolj hitro in učinkovito detektirate, da je avtor, ki ste mu namenili pet minut pozornosti, tretjerazredni družboslovec in ultra-ideološki propagandist? Ko začne družbene fenomene klasificirati v kategoriji naravno in protinaravno. Večjega družboslovnega flopa, ki bi kazal na popolno teoretsko revščino, ni in ga nikoli ne bo.
Pa k Smithu, katerega nevidno ročico nategujejo že stoletja, čeprav jo sam v sicer jako debeli bukvi omeni približno enkrat, pa še to precej mimogrede. Nič hudega, saj dela, ki je še kako dete svojega časa, skoraj nihče več ne bere. Relevantnost za današnjo fazo razvoja kapitalizma je pač več kot vprašljiva.
Sam sem ga prebral že pred časom, hkrati z v teh krajih sicer bolj obskurnim Friedrichom Listom, ki ga oznanjevalci prave vere omenjajo redkeje, čeprav bi zgodovinski pregled nemalokrat pokazal, da so ga pod povštrom imele pravzaprav vse države, ki so danes med najbolj razvitimi, zlasti tiste iz Azije. Smith je pisal za državo, ki je bila industrijska velesila, List za Nemčijo, ki je zaostajala. Očitek, da so Smithovi napotki dobri za vodilno Anglijo, za tiste, ki zaostajajo, pa malo manj, so vzele zares skoraj vse države, ki jim je kasneje uspel kvantitativni in kvalitativni preskok iz nerazvitosti. Trditev “prav tako ni slučajno, da se države, ki so dolga desetletja trpele v objemu (fevdalne, socialistične ali diktatorske) državne tiranije in korupcije, ki jih je pripeljala na rob (ali čez) bankrota, nato zatečejo k ekonomskemu liberalizmu” je zgodovinsko gledano popolna izmišljotina, ki so jo brez gledanja v zgodovinske bukve doslej kupile samo nekatere ex-komunistične učenke. Pri državah, ki so opravile nek razvojni preskok, trpečemu objemu fevdalizma ali drugih izmov pač ni sledil Damijanov “ekonomski neoliberalizem”, ampak neka povsem druga žival, ki se je še kako napajala pri Listovi bukvi Das Nationale System der Politischen Ökonomie. Pridiganje “ekonomskega liberalizma” je prišlo šele kasneje, ko je bil preskok že opravljen, naslovnik pa je skoraj vedno manj razvita svetovna periferija.
Razvojna ekomonija je za države, ki lovijo zaostanek, jako resna tema. Slovenska tragedija je, da nam jo prodaja Jože P. Damijan, ne pa kak Dani Rodrick.
Dragi Jure!
Komunizem kot svetovni proces je okoli leta 1990 propadel in se je sesedel v prah. Ker ni imel nikoli denarja, da bi plačeval delavce, saj so se komunisti raje pripovedovali neuresničljive pravljice o iluzijah komunizma kot se ukvarjali z gospodarstvom.
Tako smo v Sloveniji vsi živeli v totalni in s komunizmom zagarantirani revščini s nekajkrat manjšimi plačami kot so jih izplačevali grdi kapitalisti, ki izkoriščajo človeka po človeku. Daleč najslabše so živeli delavci, katerih beda in siromaštvo so vidni še sedaj.
Za primer lahko vzamemo šivilje iz MURE, kako so se komunisti norčevali zadnjih 30 let iz njihove bede, na koncu pa so jim s komunistično prevaro onemogočili prejem pomoči za brezposelne in penzioniranje. Bravo Milan Kučan! Revež je moral v svojih bankah zbrati denar 300 milijonov evrov za Jankovičev štadion, 500 milijonov za Hildo Tovšak, 600 miljonov za Šrota in njegovega naslednika, Bavčarja in njegovega naslednika, Pavčka iz Sistemske tehnike, Merkurja, BTC, Petana, itd.
Skratka živimo v čudovitem socializmu, ker moramo ves čas reševati tovarišijske velekapitaliste na račun bednih in obupanih delavcev.
Dr.J.P. Damjan ima pač sposobnost zaznati dejstva.