Načrt

Vprašanje: zakaj k odločanju o usodi državne banke prepustiti nekoga, ki je še kako zainteresiran dokazati in pokazati, da državno lastništvo ne more delovati? Zakaj v Sloveniji piromani vodijo požarno žaščito? Res kdo pričakuje, da bo Damijan deloval na škodo ideologije, v katero tako trdno in brezrezervno verjame? Je lahko za Damijana, ki si je že preteklosti želel krize, da bi lažje uresničil svoje ideje, še kaj hujšega kot uspešna državna banka?

Sicer pa, je kdo res pričakoval kaj drugega od nekoga, ki mu smrdi vse “državno” – razen državnega denarja, ki ga lahko sam pobaše (ljubiteljski ajznponar.press)?

Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi se Novi Ljubljanski banki (NLB) v kratkem poslabšala bonitetna ocena, posledice česar bi zaradi slabših pogojev zadolževanja banke na mednarodnem trgu nosili vsi posojilojemalci. NLB je namreč že najmanj leto dni žrtev politizacije, ki škoduje banki in njenim lastnikom.

Banko so vzeli za talko

Protagonisti so bolj ali manj ves čas isti – razvojni minister Mitja Gaspari, predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti in ekonomist Jože P. Damijan, se strinjajo poznavalci razmer. “Banko so si vzeli za talko, saj jo poskušajo postaviti v položaj, ko bo potrebovala gasilce, gasilec pa ne sme biti država, ker pač vsi pravijo, da je država slab lastnik. To je neodgovorno,” je ocenil eden od vplivnih članov vladajoče politične elite, ki je želel ostati neimenovan. Zdi se, da so tisti, ki so leta zagovarjali zmanjšanje lastniškega vpliva države v naši največji banki, kar se po prvi fazi privatizacije v letu 2002 ni uresničilo, izkoristili težaven položaj banke za uresničevanje svojih ideoloških prepričanj. Kljub temu, da z nobeno strokovno analizo doslej ni bilo dokazano, da je država slabši lastnik od zasebnega kapitala. Dnevnik