Drugi dom
“Nacionalni interes” - zapira, povzroča mozolje in slepoto
| 29. April 2007 | | Jure
Trditev, še ena izmed tistih, ki jih je rodila debata “avtonomija novinarstva in nacionalni interes”:
“…formalna demokracija in tržno gospodarstvo gresta lahko samo z roko v roki. Zavzemanje za prosto gospodarsko pobudo in prosto konkurenco je eno in isto kot zavzemanje za osebne svoboščine, svobodo govora in pravno državo. Eno brez drugega ne more (učinkovito) delovati…” Vir
Trditev je smešna in nevarna hkrati. Nevarna, ker deluje tako zdravorazumarsko, da jo bodo le redki resnično premislili. Smešna, saj evidentno ne drži. Tržno gospodarstvo ne rabi formalne demokracije, še več, če vzamemo za zgled kakšen Singapur, ki redno zmaguje na lestvicah ekonomske svobode, ki jih pripravljalo desničarska trobila ala Heritage Foundation, je demokracija za gladko funkcioniranje tržnega gospodarstva prej cokla. Saj veste, ko se greste demokracijo zares, hitro pridejo mimo kakšni sindikati, zeleni, kulturniki… in, oh, groza, socialna država ni več daleč. V Singapurju teh problemov ni, isto na Kitajskem.
In obratno: če vzamemo izraelski kibuc kot utelešenje demokratičnega odločanja na mikro ravni, ne rabimo tržnega gospodarstva.
Nasploh je enačenje zavzemanja za prosto gospodarsko pobudo in konkurenco z zavzemanjem za osebne svoboščine, svobodo govora in pravno državo kar lepa ideološka finta. Saj ne, da med tem ni mogoče potegniti povezav, tako enostavno pa le ni. Nikakor pa to ni isto.
(Še brez glasov)
Loading ...
Skoda, da Damijan ni odgovoril na tistem mestu, s katerim polemizira. To verjetno terja splosna blogerska kultura. Zal ni uspel zavrniti mojih argumentov - razen tega, da se ocitno distancira od tistega “okrogla miza v CD je bila sramota”, ampak to naredi tako, da se ne distancira od svojega kolega, ki zanj govori brutalne resnice. Ne zmore se torej jasno distancirati od “resnice”.
Glede zgornjega citata pa se mi zdi bolj sporna druga poanta: ce prosta gospodarska pobuda pomeni ISTO kot zavzemanje za svobodo govora in osebne svoboscine, potem je to huda simplifikacija. Prvic zato, ker ne obstaja nic taknega kot “prosta gospodarska pobuda” - vsaka je vsaj malo neprosta, nesvobodna. In drugic, to zagovornikom ocitno pomeni, da se za svobodo govora sploh ni treba zavzemati, ker bo prosto gospodarstvo prineslo vse. Na ta nacin vzpostavljena identiteta (!) je metodolosko zmotna, lepo pa razlozi, zakaj nekateri slovenski neoliberalci ves cas “tupijo “z gospodarskimi temami, o svobodi govora pa se jim ne ljubi govoriti. Prve resijo vse. Res mesijansko.