Comments on: Na senčni strani estonskega poletja

By: Lekcija Petru Franklu | Drugi dom

Lekcija Petru Franklu | Drugi dom — Mon, 03 Mar 2008 18:18:48 +0000

[...] branje o Estoniji je dostopno tukaj: . Estonski zgled s perspektive makroekonomske analize ne vleče več tako, kot to domnevajo neoliber… (Še brez glasov) Loading [...]

By: Pavle

Pavle — Fri, 22 Feb 2008 19:02:07 +0000

“Tuje banke, predvsem skandinavske so zavladale estonskemu finančnemu trgu in Estoncem se je skoraj zmešalo od navdušenja. Banke so delale nadure, oni pa so se lahko začeli zadolževati, kot se spodobi. Rast posojil na letni ravni se od sredine leta 2005 tako ni spustila pod 50 odstotkov”

In posledice tega? Brzdanje kreditiranja in zategovanje kreditnih standardov. Če ne sledijo takšne nevšečnosti, prosto po Bloombergu:

“Moody’s cut its outlook for Stockholm-based Swedbank’s financial strength and long-term deposit rating to “negative” from “stable,” it said in a statement dated Jan. 18. It also lowered its outlook on Swedbank’s Baltic subsidiary, AS Hansapank, to “negative” from “stable” and placed its C+ financial strength rating on review for a possible downgrade.

Swedbank is the largest bank in Estonia as well as Latvia, the fastest-growing economy in Europe, and the second-biggest in Lithuania. The Swedish lender’s Baltic banking operations account for more than 30 percent of its operating profit. ”

http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601095&sid=aMi7yzhiFago&refer=east_europe

By: Pavle

Pavle — Thu, 21 Feb 2008 23:11:10 +0000

Pa saj je to v članku tudi omenjeno:

“Le tako bo estonski izvoz, ki ga zadnja leta pesti višja rast plač od rasti produktivnosti (ravno nasprotno kot v Sloveniji) znova pridobil na konkurenčnosti.”

Čudno, da oboževalci Marta Laara ob malikovanju estonskega modela vedno pozabijo na tisto, o čemer venomer pridigajo ob sindikalnih demonstracijah v Sloveniji.

By: Pavle

Pavle — Thu, 21 Feb 2008 23:01:16 +0000

Estonec si misli vse najboljše. Škoda, da istega tretmaja ne namenjaš slovenskim sindikalistom, ampak ob njihovih zahtevah po višjih plačah začneš instinktivno razmišljati o zadevah kot so unit labour costs etc. in viješ roke nad neodgovornostjo sindikatov. Estonski primer je dokaz, da ne rabiš zlobnih sindikatov, ampak samo fiksni tečaj, pa začne previsoka rast plač delat makroekonomske težave.

By: Kolenkišta

Kolenkišta — Thu, 21 Feb 2008 19:21:51 +0000

Fant v sestavku govori o nekih sok terapijah, Pinochetovemu oprodi Friedmanu, neoliberalizmu (jasno), mene pa enostavno zanima, kaj si o vsem tem misli en Estonec, ki mu placa realno raste dvomestno.

By: Jure

Jure — Thu, 21 Feb 2008 19:11:48 +0000

???

Kako tudi ne - obrestne mere na posojila v evrih so nižje od tistih v estonskih kronah in medtem ko Estonec uživa v vratolomni rasti gospodarstva in posledično višji plači (povprečna estonska plača se je v zadnjem četrtletju 2007 na letni ravni dvignila za 20,2 odstotka), ostaja breme njegovega dolga zaradi fiksnega tečaja krona-evro v domači valuti nespremenjeno, realno pa seveda nižje.

By: Kolenkišta

Kolenkišta — Thu, 21 Feb 2008 19:03:41 +0000

Res strastno napisan sestavek. Manjka samo podatek o rasti plac v Estoniji. Verjamem, da si ga v navalu strasti pomotoma izpustil.

By: Aljaž

Aljaž — Wed, 20 Feb 2008 22:55:37 +0000

To, kar si napisal, je tisto, o čemer sem jaz že obupal razmišljati (in pisati). Problem teh in onih ekonomistov je, da znajo razmišljati samo skozi teoretične modele, ki ne pokrivajo nobenih deviacij, ko pa gledajo empirične študije, so si pa ponavadi oboji izenačeni (število študij, ki dokazuje A = število študij, ki dokazuje ne-A).
Največji problem ekonomske teorije in apliciranja teh idej v praksi je pomanjkanje laboratorija in potem je edino eksperimentiranje, ki je možno, v taki konstelaciji, ko imaš diktaturo (Čile) ali pa državo mladih in zagnanih in kontra vsemu, kar je bilo prej (ex Sovjetski blok). Mi smo nekje na sredi. In vsak ima svojo izkušnjo.
Kar se bo zgodilo po tej Estonski zgodbi, bo, da bodo “stari” ekonomisti rekli “sej smo to že skoz govoril, da ne funkcionira, “mladi” pa bodo povedali, kaj vse je estonska vlada naredila narobe. Valjda, bo bitki je lahko biti general, ampak to samo dokazuje, da bodo imeli eno empirično izkušnjo več. In kje naj zdaj poskusijo s podobnim scenarijem in s temi “korekcijami”? Potrebujejo spet novo državo, da začnejo od začetka.

Jaz priznam, da nimam enoznačnega odgovora na to, kateri pristop, struja je bolj pravilna, ker po moje tu ni pravilnega odgovora. Je samo trial & error. Ampak, ker se z ljudmi ne moreš igrati, posledično pomeni, da se tudi ne moreš iti šok terapij na vsak način (to sem razumel, da hočemo pri nas). Meni je, kar se tega tiče, zanimiv primeri Čila. Tam je svetovna banka poskusila s popolno privatizacijo pokojninskega sistema in je čez 20 let ugotovila, da to ne funkcionira. Zaključek, prav njen, je bil, da bi morala država skrbeti za določen del prebivalstva…