Motiv Magnusa Berglunda

Vprašanje človekovega odločanja v določenih situacijah je zelo staro. Med doktrino svobodne volje in determinizma se nahaja malo morje teorij, zakaj sprejemamo takšne in ne drugačne odločitve.
To vprašanje si moramo zastaviti tudi pri presojanju verodostojnosti trditev Magnusa Berglunda. Kakšen motiv je imel, da je obtožil prejemanja podkupnine predsednika slovenske vlade? V kolikor ima za svoje trditve trdne dokaze tu motiva ni težko najti. Razkriva veliko afero korupcije v državnem podjetju.
Težje je s tem vprašanjem ob dejstvu, da nima trdnih dokazov in da trdi nekaj, za kar nima trdnih dokazov. Racionalistično utilitaristična razlaga domneva, da ima neko korist od tega. V tej smeri gre tudi teorija zarota, ki jo je takoj lansirala slovenska desnica. Morda je za svoje očrnitev Janeza Janše dobil denarno nagrado ali pa kakšno drugo protiuslugo. V tem primeru bi morala biti ta protiusluga zelo velika, kajti novinar je še relativno mlad in ima pred sabo še dolgo novinarsko kariero. Tu res ne vidim neke velike materialne koristi glede na vse posledice, ki ga lahko zadanejo, če se izkaže, da se je zlagal.
Drugi motiv se lahko skriva v tem, da mu je nekdo te ideje sugestiral. Torej, slovenski sogovorniki so mu položili v usta ime Janeza Janšo, ki naj bi bil mastermind vseh orožarskih poslov v Sloveniji. Ta je nekoliko verjetnejša razlaga, vendar bi bilo presenetljivo, da bi tako resno obtožbo podal na tej podlagi.
Tretji motiv je želja po osebni slavi. S tako pomembno afero si nabira točke. Ob tem zanalašč podaja tudi težko dokazljive primere.
In sedaj prehajamo že na manj racionalistične razlage motiva Magnusa Berglunda. Npr. Janez Janša ga spominja na njegovega očeta, ki mu ni nudil dovolj očetovske ljubezni v otroštvu in se sedaj mu upira v obliki napada na očeta slovenske nacije. Fantastična domneva, vendar nič bolj kot tista o socialistični internacionali, ki obvladuje finsko državno televizijo.
Ker v teorije zarote ne verjamem, domnevam, da neki dokumenti dejansko so, vprašanje je, kako si jih je novinar interpretiral. Skrajno manipulativno pa je, da se prikazuje opozicijo kot povzročitelja afere in umazane volilne kampanije. Žal je preobračenje dejstev značilnost vladajoče stranke SDS. Pred štirimi leti notranji sovražniki izbrisani, sedaj zunanji sovražniki Finci + peta kolona v podobi leve opozicije.