Moralni bankrot slovenskih zdravnikov
Verjetno sem med zadnjimi v tej državi, ki bi kolektivnim organizacijam delavcev odrekal pravico, da se postavijo zase.
A nekje je vedno meja. Pri zdravnikih se ta nahaja nekje tam, ko se začne ogrožati zdravje državljanov, ki niso nič krivi.
Zato z vso resnostjo: to, kar so si privoščili sedaj, je preprosto totalni moralni bankrot profesije, ki je svoje čase celo na nekaj prisegala in tisto baje dokaj resno vzela. Sedaj je njihova morala padla tja nekam na tajkunsko raven. Izsiliti denar, pa k vragu vse ostalo!
Kakorkoli obračate, zdravniki niso eksistenčno ogroženi in že to dejstvo jim preprosto ne daje pravice, da ogrožajo zdravje nedolžnih.
Dohtarji, se pritožujete, da vam pada ugled? Tukaj ga imate!
A dej ne serji – če ti dam kos kruha pa šalco vode, najbrž nisi eksistenčno ogrožen, zato lahko delaš, ker se meni zdi, da so ogrožena življenja, če ti ne boš delal?
Nemoralno je od nekoga zahtevati, da bo delal enako ali več za manj denarja in hkrati uganjati moralo! Zadeva je popolnoma enostavna – če začneš spreminjati dogovore, potem nimaš nobene pravice, da bi od druge strani kakorkoli zahteval, naj spoštuje svoje dogovore: lahko poskusiš…
O moralnem bankrotu bi lahko govorili, na primer, v primeru Nakrep in v podobnih primerih, tukaj pa gre za drugo zgodbo, ko je ena stran svojevoljno razdrla dogovore – tukaj je potem sklicevanje na moralo precej nemoralno.
Uganjati moralo v času, ko vlada plačuje ljudi za okupacijo neke tretje države, ki nam nikoli ni ničesar naredila in govoriti o varčevanju se mi zdi precej bolj nemoralno. Še bolj nemoralno je govoriti o varčevanju, hkrati pa najemati pufe za reševanje nekih tujih bankirjev…
Še večja bedarija je govoriti o nedolžnih – tukaj ni nobenih nedolžnih: smo demokratična država in vsak, ki ima volilno pravico, je kriv za to, kar uganja Pahor in ostala kamarila!