Drugi dom
Megazabavišče ali v katerem grmu tiči zajec
| 28. July 2007 | | kriptoproletarec
Igralniška industrija se je v naše kraje prikladla ob koncu 80-ih let, njen razmah je sovpadal s t.i. tranzicijo. Odraščali smo ob nastajanju vzporedne Nove Gorice, njene nočne dimenzije, ko se vanjo vsak večer pripelje nekaj tisoč gostov iz sosednje Italije. Zgražali smo se nad potrošniškimi navadami in aroganco vrstnikov, ki so začeli delati v igralnicah in prejemali nekajkrat višjo plačo od svojih staršev. Medtem smo se tudi na vse to navadili in dvojno življenje teče še naprej vzporedno. HIT plačuje visoke davke od katerih ima veliko korist Mestna občina Nova Gorica, visoki dohodki zaposlenih pa omogočajo večjo porabo in s tem razmah trgovine in storitev. Seveda od obiska nočnih gostov dobro živijo tudi okoliški gostinci in manjši igralni saloni.
Projekt megazabavišča je stara ideja, ki so si ga pri HIT-u zamislili že pred mnogimi leti. Visoka obdavčitev igralniške dejavnosti jih je odvrnila od investicije. Spomnim se arhitekturne diplomske naloge ene vrstnice, ki ga je HIT tudi odkupil. Ta je bil res futurističen in po svoje grozljiv. Diznejlend sredi breskvinih nasadov. Kakorkoli projekt je končno aktualen. Pojavil se je še tuj partner - ameriški Harrah’s Entertainment, ki naj ne bi samo vložil pol sredstev, ampak naj bi tudi postavil svojo upravo. Projekt naj bi privabil dodatne goste na Primorsko in tudi širšo Slovenijo, saj naj bi poleg igralništva nudili tudi ostale turistične storitve. Na podlagi dodatne ponudbe je vlada RS Slovenije pripravila predlog spremembe davčne zakonodaje, ki naj bi prepolovil davčno obremenitev za novi projekt. Mimogrede, gre za pisanje zakona ad personam, kar je precej sporna praksa.
Začetno navdušenje nad pravljičnim projektom, ki naj bi prinesel nekaj tisoč novih delovnih mest in posredno vplival na razvoj turistične dejavnosti, počasi plahni. Zagovorniki projekta stavijo na gospodarski razvoj, na njegovo nujnost, da v svetovni tekmi ne zaostanemo in da čimprej dosežemo standard zahodnih vzornikov. Nekateri zagovorniki projekta se zavzemajo za drugačno obdavčitev tudi za Hitove igralniške dejavnosti, saj bodo nekonkurenčni zaradi dvakrat višje davčne stopnje. Župani občin na Goriškem se zavzemajo za udeležbo v novi družbi in enako stopnjo dajatev kot jih prejemajo sedaj od HIT-a.
Nasprotnikev je veliko, kot je tudi veliko razlogov zakaj nasprotujejo projektu. Najprej je tu sam HIT oz. zaposleni v njem. HIT se upravičeno boji, da bo Megazabavišče pobralo del njihovih strank, tako da bo upadel promet v dosedanjih igralnicah. Zaposleni se bojijo za svoja delovna mesta in precej dobro plačane dohodke. Dvom, da bodo pogoji za delo v Megazabavišču tako dobri kot so v HITovih igralnicah, je več kot upravičen. Že sedaj so znotraj igralnic zelo različne politike glede dela. Medtem ko v Novi Gorici krupje večinoma ima pogodbo o zaposlitvi, pa mora v Kranjski gori odpreti s.p., da lahko dela kot krupje. Prikrita kršitev delovne zakonodaje, ki lahko služi kot model bodoči ameriški upravi.
Drugi veliki blok nasprotnikov je katoliški blok. Nova Slovenija se je že postavila proti projektu, zadržke ima tudi Slovenska ljudska stranka. Oglasile so se tudi katoliške organizacije iz sosednje Gorice, tudi škofovska konferenca ima svoje stališče. Glavni razlogi za nasprotovanje tičijo v strahu pred povečanjem kriminalitete, ki se pokriva tudi z moralnimi zapovedmi katoliške vere. Gre v glavnem za odvisnost od hazarda (ok, to še ni kaznivo), prostitucijo, pranje denarja in preprodaja ter uživanje prepovedanih drog. Če jih pranje denarja, res moti, nisem prepričan. Ne da bi se preveč nadrobno spuščali v dinamiko razvoja omenjenih ilegalnih ekonomskih dejavnosti lahko takoj ugotovimo, da so njihovi pomisleki upravičeni. Drugo vprašanje je, če so toliko škodljivi, da bi zaradi tega odpovedali celoten projekt. Dejstvo, da velikokrat legalna in ilegalna ekonomska dejavnost delujeta skupaj. Dejavnost nudenja prenočišča sodeluje z nelegalno računanje posteljnih storitev. Igranje v igralnici sovpada s pranjem “umazanega” denarja (oz. denarja, ki izvira iz ilegalnih dejavnosti npr. preprodaja drog, preprodaja ponarejenih industrijskih izdelkov). Problemi so resni, vendar se pojavljajo v vseh močnih finančnih centrih. Kjer se obrača veliko denarja, se obrača tudi “umazani” denar. Domnevamo, da bo država in policija glede prostitucije malo zamižala, saj gre za pomembno dopolnilno dejavnost, ki omogoča boljše počutje gostu in potrošniku ostalih legalnih storitev. Pri drogah bo verjetno manj prizanesljivosti, vendar bo uspešnost preprečevanja merjena v 10% in ne kaj dosti več. Za preprečevanje organizanega kriminala pa je potrebno visoko usposobljeno osebje, tako na policiji kot na tožilstvu. Tu pa je država že šibka in bo težko resneje posegla v to razvejeno dejavnost. Če zaključim glede tega problema, igralniška dejavnost prinaša s seboj več kriminalitete kot kakšna druga gospodarska dejavnost.
Tretje nasprotovanje je vprašanje samega razvoja in kam naša družba sploh želi priti. Kaj so naše prioritete in kaj bomo ponudili našim zanamcem? O tem problemu se bom posvetil v naslednjem prispevku, ker je potrebno malo daljše argumentiranje, kajti potrebno je spregovoriti tako o sedanjih vrednostnih usmeritvah kot o alternativnih vrednotah. O ekonomiji gospodarske rasti in o ekonomiji pravične distribucije produciranih dobrin. O željah posameznika in o generiranju želja.
(se nadaljuje)
(Glasov: 1 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Z veseljem pričakujem nadaljevanje.
Menim, da v “tretjem grmu” tiči zajec…:-)
Z vstopom v EU je bila naša najstniška državica primorana k naglemu sprejemanju številnih dokumentov, za katere mnogokrat ni bilo niti časa, morda celo želje, da bi bili interdisciplinarno obdelani. …
Strategija gospodarskega razvoja Slovenije je bila sprejeta že 2001 (kot nadgradnja dokumentov iz leta 1995), ki skozi Državne razvojne programe RS (2001-2006, 2007-2013) določa razvojno usmeritev Slovenije. Ti naj bi temeljili na uravnoteženem gospodarskem, socialnem in okoljskem razvoju države, vendar je v strateškem delu konkretizirana samo razvojna politika na gospodarskem področju (za njihovo učinkovitost in spremljanje naj bi skrbele ustrezne institucije za regionalni razvoj na osnovi Regionalnih razvojnih programov - trenutno še v okviru statističnih regij… Tu spet naletimo na porodne težave in križanje interesov novo nastajajočih pokrajin, ki morda v želji po »višjih interesih« pristajajo na bolj ali manj »umazan« dotok kapitala ..)
Kaj pa uravnotežen socialni in okoljski razvoj?
Občutek imam, da s “tradicionalno dobro izurjenimi gasilci« še uspevamo pogasiti ali vsaj omejiti socialne požare…
Da se bomo dokopali do ključa, ki nam bo odklenil vrata v svet uravnoteženega okoljskega razvoja, pa je, glede na prioriteto gospodarskih projektov, kot so denimo omenjeni megazabaviščni park, izgradnja »piramide« v Ajdovščini, golf igrišča v Lipici, Evropski muzej krasa na Planinskem polju, izgradnja umetnega otoka pred Izolo in se kaka podobna cvetka bi se našla, bo potrebno pretočiti kar nekaj kapljic znoja …
Mislim, da se bo treba hitro odločiti, kaj želimo zapustiti zanamcem: vreče zelenih bankovcev, urejene domove ali okolje, kjer si bodo lahko brez jeze na svoje dedke in babice skovali svoje lastne sreče.
Nadaljevanje pride še danes. Iščem samo še malo navdiha za pisanje.
Skeptičen sem do koncepta trajnostnega razvoja, ker so interesi kapitala trenutno premočni, da bi socialni in okoljski razvoj deloval v nasprotju s “smerjo razvoja” akumulacije kapitala. Hitre odločitve pa zahtevajo radikalne akcije. Po teoriji svetovnega sistema so možnosti za spremembe v produkcijskem načinu in razmerju med sloji ljudi možne le, ko sistem zapade v krizo. Bomo videli kaj nam prinese prihodnost. V 70-ih letih je kapitalizem prebrodil strukturno krizo z zamenjavo paradigme. Okostenelo keynezijansko - fordistično ekonomijo je zamenjala fleksibilna ekonomija spodbujena z neoliberalistično maksimo učinkovitosti v gospodarskem delovanju. In prav ta maksima učinkovitosti je žal nasprotna idejam o ohranjanju okolja oz. njegovemu izboljšanju, saj so mnoge pokrajine na našem planetu že precej uničene. Slovenija je še prava zelena oaza.
Se strinjam z vami…Vendar naj to ne bo razlog, da si sedaj privoščimo dremž na peronu…
Torej: zavihajmo rokave:-)