Megazabavišče ali v katerem grmu tiči zajec (drugi del)

| 29. julij 2007 | Razno | kriptoproletarec

Tretji blok nasprotovanja gradnji megazabavišča temelji na nasprotovanju škodljivemu razvoju, ki daje prednost kvaliteti življenja pred indeksom gospodarske rasti. Ta blok je verjetno najmanj množičen, pa tudi en del (Primer goriško Društvo za kakovost bivanja) je v presečišču z drugim blokom, ki opozarja predvsem na razmah protipravnih in nemoralnih dejavnosti.
Prevladujoče ekonomistično prepričanje uči, da je edino merilo trg in denar. Torej kvaliteta zadeve bo določil trg, cena na njem in količina denarja, ki se bo uspešnemu podjetniku znašla na njegovem računu. Značilnost kapitalizma je njegov imperativ po neskončni akumulaciji kapitala. Kar po domače pomeni, da je potrebno vedno več producirati, pa naj gre za industrijske produkte ali pa turistične storitve. Megazabavišče naj bi nudilo predvsem slednje, posredno pa bi trošilo tudi industrijske produkte. Torej vzpostavlja se nova količina storitev, ki je dosedaj še ni bilo na trgu. Potrebno je samo še prepričati potrošnike, da to nujno potrebujejo oz. si to želijo. Megazabavišče naj bi prineslo novo vrednost, ne samo odvzelo tržni delež drugim igralnicam. Torej morajo ljudje še več trošiti.
Sedaj stopamo na trhla tla vrednotenja, kajti monetarna merila nas ne zadovoljujejo. Igralništvo samo ni produktivna dejavnost, ponuja prepakirano obliko hazarda, ki spremlja človeka že od pamtiveka. Nekako bi ga lahko postavili vzporedno s prostitucijo. Tudi ta ni zaželjena in marsikje prepovedana. Zasvojenost s hazardiranjem je prav tako škodljivo, saj uničuje posameznikovo oz. posamezničino zmožnost racionalnega delovanja, včasih pa lahko tudi ogrozi lastno materialno eksistenco. Zakaj torej spodbujat dejavnost, ki le relocira kapital od enega dela prebivalstva v drugi? Produkt je samo zabava s hazardom (če odmislimo za trenutek spremljajoče aktivnosti šov biznisa), nič več nič manj. Ena od možnih lokacij so Biljenski griči, kar pomeni, da bi morali uničiti velik del kmetijskih površin. Kmetijske površine prinašajo hrano, nujno potrebni element za človekovo bivanje in reprodukcijo. V tržni ekonomiji (oz. sodobni kapitalistični ekonomiji, tržna ekonomija je navsezadnje obstajala tudi v starem veku) je sicer zelo malo cenjena v primerjavi z žetoni v igralnicah, vendar ostaja nesporna. Medtem ko so produkti oz. storitve igralništva zelo sporni in ne nujno potrebni.
Produkcija in distribucija produkcije so preveč resne zadeve, da bi lahko zamahnili z roko in odmislili celoten projekt kot moralno sporen. Zame je predvsem ekonomsko sporen, saj ne prinaša nič koristnega oz. uporabna vrednost je zame minimalna. Ugovor bi seveda lahko bil, da je to samo moje subjektivno mnenje. Toda kaj je potem tisto objektivno mnenje? Ekonomski denarni kazalci? BDP? Če si sistem določi, da bo svojo uspešnost meril z določenimi kazalci, to še ne pomeni, da so ti kazalci objektivni, saj jih je postavil sam sistem. Tu ni zakona gravitacije.
Da ne bom na tem mestu spet predolg. Megazabavišče kot tako je nepotrebno, razvoj si je potrebno zagotoviti na drugačne načine. Z multiplikacijo blaga in storitev ni človeštvo nič bolj bogato.