Matthew Mitcham

Za nami so Olimpijske igre, ki pa sem jih bolj ali manj tako ali tako prezrl. Skoraj; posnetek, ko je plebs izžvižgal velikega vodjo ob sprejemu Kozmusa, je neprecenljiv. Ne spomnim se, da bi se to v Sloveniji že kdaj sploh pripetilo.

Za nami je tudi vsakoletni veliki šmaren na Brezjah, ki pa je, odkar ni več Rodeta, malo izgubil na razvpitosti. Zanimivo, je, da jo Uran odnese precej ceneje kot njegov predhodnik, čeprav je sporočilo povsem enako. Na dlani imamo eden izmed redkih primerov, ko je slabše obvladovanje retorike – prednost. Dajte isti govor prebrati Rodetu in odziv bo precej bolj buren. Tako imamo na eni strani mednarodno korporacijo, ki si vsakič, ko jo kdo malce pogleda postrani, nadene plašč največje žrtve, na drugi pa družbo, ki jo ta korporacija vedno znova zmerja, da se gre “ideologijo smrti”. Oprostite, ampak lahko tistega, s katerim se ne strinjaš, žališ še bolj odvratno kot s tem, da ga enačiš z ideologijo smrti?

Pred nami so volitve. Predvolilno kuhanje golaža se je že začelo, vsaj del strank pa bo tudi tokrat volilce lovil z obrambo družine in družinskimi vrednotami. Ki so baje ogrožene. Ciniki bi sicer rekli, da te vrednote ne morejo biti ne vem kaj, če jih ogrožajo prostočasne dejavnosti manjšine populacije, a gospoda misli nadvse resno. Ideologija smrti, saj veste.

Matthew Mitcham je avstralski skakalec v vodo, ki je iz Pekinga odnesel zlato medaljo, in eden redkih out športnikov na Olimpijadi. Potovanje njegovega partnerja v Peking je plačalo podjetje Johnson & Johnson, ki se tudi pri nas reklamira kot “družinsko podjetje”. Očitno imajo pri Johnosonu v mislih malo drugačno družino kot gospoda na Brezjah.


Matthew Mitcham Médaille d’or
by GayClic

(posnetek zadnjega skoka, ki je fantastičen, se začne pri 6:40)