Ljudski tribun Janša proti patricijem

| 2. Julij 2008 | | kriptoproletarec

Navidezna moč represivnih organov Republike Slovenije je zopet udarila. Tožilstvo in kriminalistična policija sta preteklo nedeljo pridržala g. Zidarja in g. Penka. In ju tudi kmalu spustila. Penka celo brez zaslišanja. Ker ne poznamo ozadja zgodbe, ne moremo ugotavljati kdo je kriv in kdo ni. Vsekakor pa je to naloga sodišča, ne pa linčarsko usmerjenega medmrežnega občestva.
Zakaj navidezna moč? Ker spektakularnost medijsko podprtih akcij organov pregona ni premosorazmerna z težo dokazov, ki jih imajo na razpolago. In le na teh dokazih zavisi, kam bo tehtnica justice prevagala. (Opomba pod črto: V zadnji Mladini smo lahko prebrali, da je v Sloveniji obsojenih kar štiri petine vseh, ki se znajdejo na sodni klopi zaradi enega ali več kaznivih dejanj. Toliko o mitu o popustljivosti slovenskih sodišč do zlobnih kriminalcev, ki nas vsakodnevno ogrožajo in nam me pustijo mirno spati.) Namen takih spektaklov je seveda prepričati pravice željnih množic, da ta oblast pa res kaznuje lumpe in nagrajuje pridne. Tako približno kot dobri Bog v nebesih. V svetu kjer je krivica normalno stanje, kjer razdelitev dohodkov in bogastva na splošno temelji na pozicijah moči znotraj družbenih oz. ekonomskih procesov, je krik po pravici seveda nujen. In tu nastopi sam ljudski tribun Janez Janša, ki zastopa pravice množice, oškodovane s strani parazitov. (Druga opomba pod črto: Da ne bo pomote. Določeni osebki so dejansko paraziti, vendar jim to omogoča tržno gospodarstvo skupaj s prevladujočo vlogo finančnega kapitala, ne pa samo hoja po robu zakonitega.)
Ljudski tribun seveda mora motivirati množice, kajti čas odločilnih volitev za njegovo nadaljnjo kariero in nadaljnji razvoj SDS-a se bliža. In uspeva mu nekaj, kar je pomembno. Vodilne politike opozicijskih strank se prikazuje kot zaščitnike bogatašev, brez čuta za potrebe malih (ne nujno revnih!) ljudi. In s tem pridobiva glasove razžaljenih, oškodovanih, ponižanih posameznikov, ki jih je družbeni tok potisnil ob rob družbe ali pa v samo sredino toka, kjer se izgubljajo v sivini povprečnosti. In ni samo problem v hujskanju množic, problem je v tem, da imajo ljudje razloge, da so jezni. Ker dejansko same stranke t.i. levice ne zmorejo postaviti svojih stališč tako, da jih bo navaden človek lahko prepoznal za svoje. Pa to ne pomeni, da je potrebno hujskati ljudi v Jelinčičevem slogu, saj kljub vse večjemu razmahu nestrpnosti do drugačnosti in strahu za lastno prihodnost, so ljudje še vedno pripravljeni prisluhniti pozitivnim sporočilom. Stopnja solidarnosti pa je med ljudmi v Sloveniji še vedno zelo visoka.
Opozicija naj pripravi programe in predloge zakonodajnih rešitev, ki bodo onemogočili pojave gospodarskega kriminala in korupcije. Torej v iskanju preventivnih sistemskih rešitev, represija naj bo zadnja izbira. Na dolgi rok nam le to lahko prinese boljše življenje. Navijaški real time policijski TV program pa poslati tja kamor sodi. V katodno onostranstvo.