Drugi dom
Ljubezen, bes in ponos
| 17. July 2006 | | Jure
Nekateri kraji so kot ustvarjeni za sanjarjene. Države in kraji, kjer še nisem bil, a me iz nekih nerazumljivih motivov izjemno privlačijo. Recimo Portugalska z Lizbono. Čeprav sem doslej videl le nekaj dokumentarcev, vem, da moram nekoč nujno tja. Lizbona, popolno naprotje germanski poštirkanosti, Atlantik, fado, … Amalia Rodrigues…Madredeus…portovec… in seveda, saudade, čustvo, ki mi je izjemno blizu.
Nekje čisto pri vrhu je tudi Izrael. Namakanje v Mrtvem morju, overdose zgodovine, žuranje v norem Tel Avivu… Če me česar ni mogoče obtožiti, je to anti-semitizem.
A ob sanjarjenje vedno znova trči realnost, ko ljubezen zamenja bes. Bes, ki ga v primeru Izraela čutim znova in znova. Ko izraelska letata uničujejo popolnoma novo, 300-milijonov USD vredno bejrutsko letališče in drugo libanonsko infrastrukturo, komaj obnovljeno po izjemno kruti državljanski vojni, ko ubijajo nedolžne, ko izraelski cinizem, rasizem in kršenje mednarodnega prava doživljajo nov vrhunec, me je sam bes. Bes, podoben tistemu, ko vas razočara ljubljena oseba.
A bes ni vse. Ostaja tudi ponos. Ponos, da s tem Izraelom, ki ponovno (bolje: še vedno) povzroča trpljenje nedolžnih, nočem imeti nič.
Še dolgo bom čakal, da na letališču Ben Gurion zaslišim shalom.
(Še brez glasov)
Loading ...
oja, sodad… Portugalci so topogledno jako blizu nam, Balkancem, ki tudi ne moremo brez prave patnje!
Lizbono (pa tudi Porto, najlepše grdo mesto) lahko le iskreno priporočim! Takoj za tem pa na Algarve, začutit pravi veter z Atlantika v Aljezuru ali Villi do Bispo…
[...] Ljubezen, bes in ponos (tags: libanon izrael vojna) [...]
jure ima old-fashioned mitteleuropaeisch weltschmerz, sam ga zavija v romantiko
kriv