Lipa: populistična levica?

V t.i. stranke levice mediji večinoma uvrščajo SD, Zares in LDS, od parlamentarnih strank pa večinoma spuščajo Desus in Lipa, ki bi po nekaterih kazalcih spadali zraven. Levica in desnica se v slovenskem političnem prostoru sicer deli predvsem glede na odnos do zgodovine in katoliške Cerkve. Že pri vprašanju privatizacije bi tudi znotraj mogoče bodoče koalicije levih strank našli večja razhajanja. Medtem ko je LDS naklonjena čim hitrejšemu dokončanju privatizacije in s te umik države iz gospodarstva, pa ima SD drugačne načrte (država ohrani lastništvo, vendar se ne vmešava v upravljanje družb).
Na tem mestu me zanima predvsem fenomen stranke Lipa. Sicer je nastala kot posledica še ene shizme znotraj SNS-a, oziroma emancipacije izpod Jelinčičevega obvladovanja stranke. SNS je Jelinčič, brez njega stranka ne preživi. Lipa se poskuša volivcem predstaviti kot patriotska stranka, ki jo skrbi za malega človeka. Ker v Lipi vedo, da na skrajni desnici najlažje pobira glasove Jelinčič, so zavzeli bolj levičarsko pozicijo. Skrb za socialno državo, napad na Janšo (kot ključni element opredelitve levice v danem trenutku), celo kritičnost do Nato pakta je prisotna. Ob obvezno nacionalistično opredelitev. Torej socialna država za Slovence in asimilirane Slovence, ostali pa so samo gostje.
Kljub temu da je Lipa vsekakor s svojim programom precej na levici (ne umanjka niti kritika neoliberalnih reform), pa so mnoge stvari pri njih problematične npr. izrazita homofobičnost (Peče, Poljšak), zahteve po strogem kaznovanju prestopnikov (Žgajner Tavš ob problemu pedofilije) in nacionalizem, ki meji na nacional socializem (Poljšak).
Zanimivo bo v predvolilnih soočenjih videti, koliko daleč lahko ta stranka poseže. Uvrstitev v Državni zbor bi bil zelo velik uspeh. Predvsem pa je pomembno katere volivce bo stranka pobirala. Zdi se mi, da jih bo največ pobrala med potencialnimi volivci levice, mogoče tudi nekatere Jelinčičeve. Vsekakor se SDS in NSI nimata kaj bati.