| 1. avgust 2006 | Svet | JureZahodni politiki v primeru vojne v Libanonu vztrajno dokazujejo, da nimajo pojma, kako rešiti konflikt. Najboljši primer impotence in zgodovinske skleroze so ideje o namestitvi mednarodnih sil na mejo z Izraelom. V kolikor ste vsaj malo seznanjeni z libanonsko zgodovino veste, da tokratno zahodnjaško posredovanje ne bi bilo prvo. A očitno je nekdo pozabil, kako so se tuje vojske umaknile iz dežele. Četudi so jih na začetku morda pričakali s cvetjem (na kar tokrat ni računati), kot se je to primerilo sirijski vojski, so se kasneje tako zapletle, da je bil umik prej sramoten pobeg kot vrnitev rešiteljev.
Every foreign army - including the Israelis - comes to grief in Lebanon.
So, how come George Bush and Lord Blair of Kut al-Amara - after their inevitable disasters in Afghanistan and Iraq - believe that a Nato-led force is going to survive on the south Lebanese border? The Israelis would obviously enjoy watching its deployment - it will be time for the West to take the casualties - but Hizbollah is likely to view its arrival as a proxy Israeli army. It is, after all, supposed to be a “buffer” force to protect Israel - not, as the Lebanese have quickly noted, to protect Lebanon - and the last Nato army that came to this country was literally blasted out of its mission by suicide bombers. Več
nu, kaj predlagate geniji???
priznanje realnosti - hezbolah je dejstvo, verjetno zmagovalec, in rešitev je v dealu, ki bo to upošteval.