Drugi dom
Leni prejemniki socialne pomoči z mercedesi
| 25. februar 2007 | Slovenija | Jure
Zajebano socialna Slovenija? Ne vem. Z avtorjem sicer delim odziv, do katerega pride vsakič, ko se naši televizijci (ponavadi okoli božiča) odpravijo na dom h kakšni fenomenalno obsežni družini. Otroci po vseh vogalih, mati pa že spet veselo pričakujejo. Kolikor jih pač bog da, baje. Jah, seveda, z božjo in mojo pomočjo via davčna uprava je verjetno res lažje. A otroci niso krivi, če starši ne znajo natakniti tiste stvari iz lateksa, in socialna država je tukaj predvsem za to, da njim omogoči kar se da “normalno” življenje.
Statistično je na prvi pogled vse krasno. Slovenija pri uradni stopnji revščine (12%) v evropskih primerjavah naravnost blesti. Daleč od evropskih bolnikov kot so Irska, Grčija, Italija, Španija… Ljudje pa znajo povedati marsikaj - o tem, kako je dela polno, samo ljudje so leni, kako se eni vozijo z dragimi avtomobili na “socialno”… Splošna slika prejemnikov socialnih transferjev je obupna. Če že niso popolni nesposobneži, so vsaj hudi lenuhi, ki živijo na naš račun. Oprostite, ampak tega ne kupim. Zakaj?
Stopnja tveganja revščine je višja, če v dohodek ne štejemo socialnih transferjev; v tem primeru
znaša 25 % in kaže na ugoden vpliv socialnih transferjev na zmanjševanje stopnje tveganja
revščine. Najvišja v letu 2004 je bila pri ženskah, starejših od 65 let (36 %). Če bi od dohodka
poleg socialnih transferjev odšteli še starostne in družinske pokojnine, bi se stopnja tveganja
revščine še zvišala pri vseh starostnih skupinah, in sicer na 30 do 45 %, najvišja pa bi bila pri
osebah, starejših od 65 let, ko bi presegla 80 %. Vir
A kdo res verjame, da je tudi do 45 odstotkov slovenske populacije tako lene, da je raje odvisna od države, kot pa da bi samostojno, brez bergle poskrbela zase? Nekaj je očitno narobe s to sliko parazitskega, lenega in nesposobnega prejemnika socialnih transferjev.
Socialna država je mogoča le, če jo vsaj načelno podpira večina državljanov. Ta podpora temelji na občutku pravičnosti - če ima večina državjanov vsaj neko mero zaupanja, da se njihov denar namenja za prave namene, da s tem tudi sami nekaj pridobijo. Več varnosti, recimo. V kolikor je mogoče reči, da je slovenska država relativno učinkovita pri spopadanju z revščino, je prav tako jasno, da je na nek način vedno manj uspešna pri vzdrževanju občutka pravičnosti. V kolikor davkoplačevalcem že leta in leta ne zmore recimo ponuditi delujoče stanovanjske politike, ki bi stanovanja približala večini prebivalcev, ali pa korekcije zdravstvenega sistema, ki ne bi več zavarovancev silil v samoplačniške storitve, potem je socialna država v veliki nevarnosti. Populistični preroki z instant rešitvami potem niso več daleč.
(Še brez glasov)
Loading ...
“A kdo res verjame, da je tudi do 45 odstotkov slovenske populacije tako lene, da je raje odvisna od države, kot pa da bi samostojno, brez bergle poskrbela zase?”
Povprašaj po vrsti slovenskih podjetij, ki nikakor ne pridejo do delovne sile.. Preostane jim le še uvoz le-te.
Revoz, Kolektor in še vrsta podjetij se sooča s tem. Gradbincev niti ne štejem mednje, saj pri njih že tradicionalno delajo tujci.
vračam vprašanje: koliko delavcev, ki jih zaposlujejo ta podjetja, je na tak ali drugačen način spet priklopljenih na državno prerazdeljevanje (in odvisnih od le-tega)? working poor.