Drugi dom
Legalizirajte vožnjo pod vplivom alkohola!
| 4. October 2006 | | Jure
OK, doslej sem prebral že precejšnjo dozo libertarnih neumnosti, temu se na internetu preprosto ne da izogniti. A tale članek libertarnega Ludwig von Mises Instituta pa postavlja nove mejnike. Pa na zdravje!
To underscore the fact that it is some level of drinking that is being criminalized, government sets up these outrageous, civil-liberties-violating barricades that stop people to check their blood – even when they have done nothing at all. This is a gross attack on liberty that implies that the government has and should have total control over us, extending even to the testing of intimate biological facts. But somehow we put up with it because we have conceded the first assumption that government ought to punish us for the content of our blood and not just our actions.
There are many factors that cause a person to drive poorly. You may have sore muscles after a weight-lifting session and have slow reactions. You could be sleepy. You could be in a bad mood, or angry after a fight with your spouse. Should the government be allowed to administer anger tests, tiredness tests, or soreness tests? That is the very next step, and don’t be surprised when Congress starts to examine this question.
Already, there’s a move on to prohibit cell phone use while driving. Such an absurdity follows from the idea that government should make judgments about what we are allegedly likely to do. Več.
(Še brez glasov)
Loading ...
smesno
jaz bi napisala cisto isto stvar z namenom *satirizirati* libertarce.
podobno kot Sokal satirizira postmodernizem (http://en.wikipedia.org/wiki/Sokal_Affair).
js mislm, da bi pjan folk lahko vozu, pod pogojem, da da na streho rumeno luč in vozi največ 40
sokal JE napisal satiro. stos je v tem, da je pri tem tako dobro oponasal postmoderniste, da so ga vzeli resno.
sokal NI napisal satire, ker kup bullshita ne more biti satira. satira predpostavlja neko poznavanje objekta, ki se ga satirizira, in je intelektualno angažirano soočenje z neko materijo, v tem primeru postmodernizmom. prebral sem sokalov članek: gre za navadno nakladanje “naravoslovca”, ki zaradi preobremenjenosti s predsodki meni, da je postmodernizem eno samo blebetanje, zaradi česar se mu izpod peresa vsuje ravno to: blebetanje.
če meniš, da je sokalov članek satira, potem je jasno, da tudi ti nimaš treh čistih o sodobnih trendih v družboslovju. če se ti zdi, da gre pri njih za neobvezno nakladanje brez vsake znanstvene vrednosti, potem je razumljivo, da se ti zdi sokalov članek satira.
če je članek objavil nek žurnal, ki ni bil niti peer-reviewed, in je objava sprožila val škodoželjnosti s strani nekaterih znanstvenikov, je to samo dokaz, da je določena znanstvena srenja dolgo čakala, da je lahko en tak dogodek izkoristila za očrnitev nekega znanstvenega polja, ki ga niti pod razno ne razume. nerazumevanje pa je najboljše gojišče za strah in predsodke.
ah ja. o sodobnih trendih v druzboslovju imam ravno dovolj pojma, da lahko oznacim postmodernizem za navadno blebetanje, tako kot ti oznacis nasprotnike p.m.-ja.
se pac ne strinjava o tem, kaj je dober znanstveni pristop.
bo v redu, ce nekoliko spremenim moj prvi koment: “Sokal je napisal svoj clanek *z namenom satirizirati* postmodernizem”?
konec koncev so tako v postmodernizmu kot v neo-liberalizmu boljsi in slabsi pristopi, umni in neumni clanki. nekateri so dovolj neumni, da bi bilo zanje bolje, ce bi bili poskus satire.
“o sodobnih trendih v druzboslovju imam ravno dovolj pojma, da lahko oznacim postmodernizem za navadno blebetanje”
sorry, ampak to je pa precej mimo. postmodernistični pristopi v družboslovju nam imajo marsikaj povedati o ontologiji in epistemologiji, četudi morda sami nismo zagovorniki postmodernizma. kakršnakoli filozofija družboslovja je brez postmodernističnih idej in pogledov nezadostna, označitev le-teh kot neobvezno blebetanje pa zgolj prikaz, da materije ne poznamo. žal.
“o sodobnih trendih v druzboslovju imam ravno dovolj pojma, da lahko oznacim postmodernizem za navadno blebetanje, tako kot ti oznacis nasprotnike p.m.-ja.”
oprosti, kje sem nasprotnike postmodernizma označil za blebetače? za blebetanje sem označil sokalov članek, ker to pač je. ne gre za satiro, ampak za zelo popreproščen in zgrešen poskus kopirati diskurz postmodernizma (oz. tega, kar si sokal pod tem predstavlja - glede na to, da je napisal kup bullshita, očitno meni, da gre za bullshit).
kar se tiče tvojega, morda preveč vase zagledanega, poznavanja trendov v sodobnem družboslovju, te moram razočarati: nimaš pojma. da bi ocenila njegov domet, bo treba malce več kot smejanje v pest ob sokalovih člankih … mogoče lahko začneš s foucaultom, da sploh spoznaš, zakaj se gre pri analizah diskurza, ki so velik del postmodernizma.
apropos znanstveni pristop: obstajajo različni znanstveni in teoretski pristopi do različnih problemov. teorije znanosti so že dolgo tega opravile z mitom o edinem “tapravem” znanstvenem pristopu, ki so si ga kot po pravilu vedno lastili “naravoslovci.” upam si domnevati, da nikoli še nisi zares uporabljala kakšnega znanstvenega pristopa, ker potem bi se ti prikazale njegove omejitve in če si količkanj radovedna, bi hitro prišla tudi do pristopov, ki se analizi problema podajo bolje, kot kao edini zveličavni.
ker se ne strinjam z vajinim mnenjem o nekem pristopu, iz tega sledi, da nimam pojma o tem pristopu?
ne, le ne strinjam se z vama. ce se ze gremo podla domnevanja in podtikanja, potem bi lahko jaz domnevala, da vidva nimata pojma, ker mislita, da je mnenje da je ideja o edinem pravem znanstvenem pristopu “davno odpravljen mit”. vedno vec avtorjev namrec zavraca te vrste relativizem.
namesto takih “domnev” se raje poskusimo pogovoriti civilizirano, ce je nas cilj doseci kak napredek pri razmisljanju, in ne le razkazovanje misic.
“vedno vec avtorjev namrec zavraca te vrste relativizem.”
hmmm…kot je kdo?
a) že nekaj časa vodilni konstruktivistični pristopi v družboslovju so na nek način le iskanje srednje poti med postmodernističnimi in materialističnimi pristopi
b) prav tako je v družboslovju izredno popularna uporaba različnih pristopov k razumevanju iste materije, ker ima vsak prednosti/slabosti
c) kateri pa je edini pravi pristop?
hehe, ravnokar prebral sokalov tekst, v katerem pojasni namen prevare. najmanj kar je mogoče reči, je to, da ne razume. najbolj mi je bil všeč tale stavek:
“Theorizing about “the social construction of reality” won’t help us find an effective treatment for AIDS or devise strategies for preventing global warming. ”
huh… džizus
poglej: verjetno imam res popacen pogled na postmodernizem, ker pac prihajam iz smeri analiticne filozofije. kar me pri postmodernizmu moti je ravno relativizem. in ce dobro razmislis, relativizem moti tudi tebe, sicer ne bi bil tako preprican, da ne smemo resno jemati zdravilcev, ali da je nasprotovanje socialni drzavi moralno nesprejemljivo, ali da dejansko obstaja resnica (in ne le mnenje) o tem, kdo je bad guy pri zadnjem izraelsko-libanonskem spopadu.
torej: ker je moje izhodisce drugacno, vem o postmodernizmu ocitno bistveno manj kot ti. moje mnenje, da je postmodernizem blebetanje, pa sloni na (morda napacnem) prepricanju, da ta pristop pretirano relativizira. ce sprejmem tak pristop, nimam absolutno nobenega razloga nasprotovati ucenju kreacionizma ali “obrezovanju” deklic v nekaterih afriskih kulturah. vsi, ki menijo, da imamo dobre razloge za domnevo, da splosne clovekove pravice niso le “zahodnjaski konstrukt”, zavracajo te sorte relativizem.
ok, moj point je torej: ce postmodernizem ne zagovarja nujno relativizma glede morale in resnice, potem res nimam pojma, in se posipam s pepelom - marsicesa se se moram nauciti.
ce pa je drugace, ce torej gre za to, da “nimam pojma”, ker menim, da resnica dejansko obstaja, potem pa seveda vztrajam pri svojem. in ce menis, da je relativizem “pravi pristop” (?), potem si mi dolzen razlago, zakaj tako ognjevito vztrajas pri svojem mnenju glede prakticno vsake teme, ki jo obravnavas na tem blogu.
btw: http://www.philosophynow.org/issue50/50seidman.htm
taksni so moji “viri”. ce obstaja dobro pisanje na temo, da postmodrnizem *ni* nujno relativizem, se priporocam.
ajd, takole…ker sem družboslovec, lahko govorim le o filozofiji družboslovja, težko pa rečem kakšno o lacanu, psihoanalizi ali naravoslovju. (da malo omejimo vse skupaj)
drugič, postmodernizem še zdaleč ni nekaj enotnega, zato se je potrebno izogniti risanju strašila, kar se gre sokal
in tukaj imaš dve vprašanji: iz česa je sestavljen družbeni svet (ontologija) in kaj lahko o tem svetu vemo (epistemologija). na podlagi tega avtorji, ki na nek način uporabljajo postmodernistična “spoznanja”, odgovarjajo, da je družboslovje radikalno drugačno od naravoslovja, saj je predmet preučevanja družba. iz tega izhaja, da družboslovci preučuje objekt, katerega del so sami. ni distance med objektom in subjektom raziskovanja, kot v naravoslovju, kjer recimo fizik ni del gravitacije, ki ga zanima. . zaradi tega družboslovci interpretirajo že interpretiran svet, svet idej. ker ni distance, so pri preučevanju vedno “obremenjeni” z lastnimi pogledi, stališči, izkušnjami, … iz tega in iz spoznanja, da je družba idejne narave, izhaja popolnoma drugačna narava družboslovnega raziskovanja, kjer ni mogoče postavljati znanstvenih zakonov (večnih, objektivnih, etc…) na ravni naravoslovnih, ampak se išče razumevanje pojavov v določenih socio-kulturnih okoliščinah (čas, kraj…)… pri iskanju odgovora, kaj lahko vemo o družbenem svetu in “realnosti”, avtorji podajajo različne odgovore; eni menijo, da lahko spoznamo realnost ali se ji vsaj približamo, drugi so o tem bolj skeptični. a četudi predpostavimo, da torej družboslovje raziskuje pojave, ki so družbeno konstruirani, to ne pomeni, da so ti pojavi manj “realni”. recimo; suverenost države je družbena konstrukcija, različna v času in prostoru, a to še ne pomeni, da je za subjekte manj “resnična”. lahko izvedeš preprost preizkus na državni meji, a ne.
če skrajšam: imaš sociološki obrat v družboslovju (raziskovalec je del predmeta, ki ga raziskuje) in interpretativni obrat (raziskovalec ta svet vedno interpretira v skladu z lastnimi stališči, pogledi, znanjem…)
kot sem že dejal, družboslovje raziskuje družbeno konstruiran svet, torej svet, ki je sestavljen predvsem iz idej. zaradi tega je tudi toliko poudarka na raziskovanju diskurza in diskurzivnih praks. zato tudi toliko poudarka na jeziku, jezikovnih igrah, etc etc
obtoževanje z relativizmom ali celo nihilizmom je zato napačno; še vedno imaš razlage, ki nekaj bolje ali slabše pojasnijo, še vedno so pojavi realni. četudi so rezultat družbene konstrukcije, še vedno ni mogoče trditi vsega… izgine le tisto prepričanje, da imamo opravka z večnimi zakoni, da med fiziko in politologijo ni nobene razlike, etc etc etc
upam, da je zdaj kaj bolj jasno.
in če konkretiziram:
zdravilci delujejo na polju medicine, torej zdravljenja ljudi. tukaj nismo na polju idej, ampak naravoslovja, kjer je učinke dokaj preprosto preveriti. zdravilec lahko imaš še tako lepe “ideje”, a te ideje rakavih celic pač ne morejo odmisliti. bolnik bo umrl, pa če on še tako dobro moli zanj ali karkoli. nasprotno je na polju družbenega, kjer pa ideje še kako spreminjano družbene pojave. ravnokar ti bušisti spreminjajo koncept državne suverenosti. rezultati njihovih idej so še kako merljivi in realni.
za konec; sokal je zanimiv še iz tega vidika, ker se deklarira za levičarja. ponavadi podobne kritike prihajajo iz drugega pola, saj je, če predpostavimo, da so družba in družbeni pojavi rezultat drubene konstrukcije, zelo težko govoriti o “naravnih”, “večnih”, ob “boga danih” pojavih, ali družina, vloga žensk, poroka… ravno zato imam papež toliko povedati o relativizmu, kne
hvala za razlago, ocitno sem jo res potrebovala
vidi se, da prihajava iz zelo razlicnih smeri. analiticni filozofi imajo problem s postmodernizmom zato, ker ga sprejemajo mnogi filozofi v smislu “ni nobene resnice, so samo interpretacije”, in to na VSEH podrocjih, se pravi tako na druzboslovnem kot na naravoslovnem. pred kratkim je bil obljavljen clanek, katerega avtorji trdijo, da je “evidence-based medicine” zgresen in celo “fasisticen” pristop, zato ker zagovarja eno samo resnico (resnicno priporocam v branje: http://www.stats.org/stories/medicine_fascist_aug21_06.htm).
to je le ekstremen primer (zato so tudi mnogi posumili, da gre za Sokal-type potegavscino), vendar se podobne tendence ze nekaj casa pojavljajo tudi na podrocjih logike (”fuzzy logic”), filozofije znanosti (intelligent design - kako mu lahko nasprotujemo, ko pa je resnica itak relativna? evolucija ni nic bolj “resnicna” kot kreacionizem), itd.
moje podrocje je etika, zato me predvsem zanima moralni relativizem, ki ima svoje korenine v pogledu tipa “who are we to judge?”. zanimivo je, da moralnemu relativizmu pritrjujejo mnogi, ki sicer niso niti priblizno relativisti kar se tice naravoslovnih znanosti. moralni relativizem ima pravzaprav korenine v pozitivnem pristopu, saj opozarja na dejstvo, da drugacnost ne pomeni nujno moralne sprevrzenosti. tak pristop je torej izrazito levicarski, saj “pridiga” odprtost, toleranco in razumevanje “drugacnih”, in vsesplosno enakopravnost med ljudmi, ne glede na poreklo, spol, barvo koze, spolno orientacijo itd.
podpiram 100%.
vendar pa zacnem nasprotovati, ko se tak pristop izrodi v toleranco diskriminacije. paradoks levice je v tem, da je s svojo brezmejno toleranco odprla vrata pasivnosti do krivic in krsenja clovekovih pravic. primer: v Afganistanu se vedno velja zakon, po katerem mora posiljena zenska imeti 4 moske verne price, sicer je obsojena na smrt zaradi presustva. kot levicarka moram takemu ravnanju nasprotovati, saj gre za grozljivo krsenje clovekovih pravic. ce pa sprejmem ekstremne postmodernisticne tendence, pa ne morem narediti nic, saj kdo pa sem jaz, da bi sodila. itak je vse relativno, a ne?
to je torej tisto, kar me pri postmodernizmu moti - in takega pristopa ne podpirajo le razni marginalni cudaki, ampak tudi nekateri vodilni avtorji na podrocju socialne filozofije. zato v bistvu ne sme biti cudno, da se Sokal deklarira za levicarja: nasprotuje ravno temu, da bi se “od boga dani” zakoni in tradicije se naprej tolerirali, tudi ce krsijo osnovne clovekove pravice, zato ker pac “moramo biti tolerantni”.
ok, ne vem za Sokala, vem pa zase: ce si relativist, potem nimas absolutno nobenega razloga za nasprotovanje (kaj sele intervencijo) grozljivim tradicijam (honor killings, arranged marriages, female circumcision…). tolerirati moras netolerantne. zalostno je, da je to postal razpoznavni znak premnogih “levicarjev”. sama se imam za levicarko in prav ZATO podpiram clovekove pravice. levicarstvo NE SME biti relativizem.
p.s.:
“moj point”, razlozen bolj jasno:
http://www.butterfliesandwheels.com/infocusprint.php?num=15&subject=cultural%20relativism
se podobne tendence ze nekaj casa pojavljajo tudi na podrocjih logike (”fuzzy logic”),
A lahko poveš kaj več o tej fuzzy logic? Malo sem radoveden, namreč zato, ker je tisto, kar sem doslej poznal pod tem imenom, v bistvu ena čisto spodobna veja matematike, ki ni nič bolj meglena ali k relativizmu nagnjena kot preostanek matematike — skratka, tam je vsakomur jasno, kaj je res in kaj ni. Ali se izraz fuzzy logic uporablja še za kaj drugega — za kaj, kar ima več skupnega s postmodernističnimi blodnjami?
- ce pa sprejmem ekstremne postmodernisticne tendence, pa ne morem narediti nic, saj kdo pa sem jaz, da bi sodila. itak je vse relativno, a ne? -
tea, ti omejena s pripadnostjo. MI analiticni filozofi, ONI postmodernisti. tvoj pogled na postmodernizem je popreproscen, da je joj in kaze na to, da se nisi uspela k njemu oz. razlicnim trendom pristopit pozitivno in odprto. to delas s hudo reduciranimi koncepti in predsodki, zraven pa tako na horuk in z nonsalantno malomarnostjo iz postmodernizma delas neke zakljucke v polju politicnega, naduta ekstrapolacija pac, da ti sigurno manjka poglobljenega znanja iz politicne teorije, antropologije filozofije.
Po mojem bi bilo dobro, če bi ljudje, ki se jim zdi postmodernizem pomembna in dragocena zadeva, razumeli Teine in njenim podobne pripombe kot znak, da so oni nekatere svoje ideje mogoče malo nerodno razložili in jih zdaj marsikdo razume drugače, kot pa so bile menda zamišljene. Jaz osebno bi bil na primer prav vesel, če bi našel kje kakšno razumljivo razlago idej postmodernizma, po možnosti tako, iz katere bi mi postalo jasno, da je to dejansko nekaj koristnega in ne le kup z zdravo pametjo skreganega blebetanja ter igračkanja z besedami.
Jure, iz tvojega komentarja ob 12:33 bi naivni bralec (npr. jaz) dobil občutek, da postmodernizem ni kaj dosti drugega kot svarilo, da naj bodo ljudje pri preučevanju družbenih pojavov še posebej pazljivi, ker so tudi sami del družbe in so zato pri preučevanju njenih pojavov težje nepristranski kot kak naravoslovec pri preučevanju narave. Ampak to bi moralo biti vendar vsakomur očitno že od pamtiveka — če bi bilo to res vse, kar poskuša postmodernizem povedati, sem skoraj prepričan, da se okoli njega ne bi dvigovalo toliko prahu.
postmodernizem je catch-all fraza in ta razprava je pokazala, kam lahko prideš, če z nekom, kot je tea, za njihovo udobje začneš razpravljat o postmodernizmu na splošno. ne vem, če je foucault postmoderen, ampak lahko bi začeli kar pri njem, da se tako ilustrira argument. torej, ali se komu zdi foucalutovo delo kup blebetanja?
sophomore,
kam smo pa prisli? in kaj je narobe z razpravo za moje udobje?
kajtimar,
ne, nisem omejena s pripadnostjo. moj razvoj gre v drugi smeri: ker mislim, da etika ni relativna, nasprotujem pristopom, ki trdijo, da je. tako sem se pac znasla tukaj, kjer sem.
kot je razvidno iz mojega zadnjega komentarja, imam probleme s postmodernisticnimi pristopi do znanosti, in prav tega je Sokal satiriziral.
torej, po mojem smo prisli sem:
postmodernisticni pristopi imajo svojo vrednost na raznih druzboslovnih podrocjih, vendar ga zacnejo hudo srati, ko ga hocejo prenesti na celotno znanost.
ill-advised,
fuzzy logic je sama po sebi res spodbna veja matematike - nerodno sem se izrazila. problem nastane, ko zacnejo ljudje vleci zakljucke, da ce je *nekaj* relativno, potem je *vse* relativno. ok, to sicer zveni zelo poenostavljeno, vendar mislim, da se to dogaja prav pri neselektivnem prenasanju ugotovitev na druzboslovnih podrocjih na vsa podrocja znanosti - npr, kot lahko vidis iz clanka o “fasisitcni medicini” (link zgoraj).
podobno nekateri sklepajo, da moramo zaradi fuzzy logic opustiti domnevo, da obstaja kakrsnakoli resnica (nekateri predlagajo opustitev zakona o izkljucitvi tretje moznosti).
se huje je, ko ljudje iz epistemoloskih ugotovitev vlecejo ontoloske (ker zaradi lastne omejenosti resnice ne moremo spoznati, le-ta tudi ne obstaja).
itak da je desnica zanic. a imas res obcutek, da zagovarjam desnico?!
za levico me skrbi zato, ker sem sama levicarka. in ker nocem, da levica (p)ostane pasivna iz oci v oci s krsenjem clovekovih pravic.
in, ja, vsaka monoteisticna religija krsi pravice in uveljavlja svojo na predsodkih in mitih ustanovljeno “avtoriteto”.
na papeza ni treba opozarjati, ker se vecina zahodnih levicarjev zaveda, da je papez “zlo”. pri tem pa marsikdo noce priznati, da druge monoteisticne religije in ostali avtoritarni pristopi niso nic boljsi, in da jih ne smemo nic bolj scititi samo zato, ker gre za “tujo kulturo”. meni je krscanstvo ravno tako tuje kot islam.
hehe..berem tole vaše flancanje in se smejim.
Sprva, ko sem prebral tisto o neki levo usmerjeni blogerski sceni na http://drugidom.net/?p=522 in si sprva mislim: “vau, pa mogoče je res še kaj pametnih ljudi tudi v slo”
Na hitro preletim nekaj člankov in spet hitro ugotovim da, temu ni lih tako. Ker ste vsi nekam tako zagnani in se imate za t.i. levičarje bo marsikdo izmed vas v poznejših letih prestopil v aktivno politiko. Kar seveda že sedaj kažete s svojimi komentarji v katerih se NIKOLI ali pa zelo zelo redko dotaknete izhodiščne teme. Namesto tega vedno preidete na osebna prepričevanja in boj med bolj ali manj pametnimi floskulami, ki seveda nimajo absolutno nobene veze z izhodiščem kao razprave. Tipično za vsakega politika: Na veliko in dolgo se izogniti tistega o čemer bi se naj govorilo.
Vsi ste že pomalem politiki in se v tem dobro dobro izpopolnjujete. Čez toliko in toliko let, ko boste na vrsti za v politiko boste že tako izkušeni, kot je sedaj današnja Fašistična oblast.
Torej le tako naprej, le podpirajte fašizem in vse manj svobode, ki jo današnji človek sploh še ima.
Razmislite malo o izhodiščni temi pri tem prispevku. Ampak razmislite praktično in življenjsko, s stališča človeka, državljana, s stališča Razumnega državljana. Mogoče boste ugotovili da… je vsak zakon, predpis ali odredba s katero se KARKOLI omejuje napisan iz točno določenega razloga neke interesne skupine, ki je imela ali ima vpliv pri sprejemanju takih odločitev.
haha, ti pa si dognal stvar v nulo. škoda samo, da ni v tvojem dognanju nobene dodane vrednosti, saj takšne ugotovitve že od marxa krožijo v političnih debatah kot nenadjebljive krilatice, ki naj pričajo o realističnemu in ciničnemu pojmovanju politike s strani tistega, ki jo izusti. si pa res poln napuha, haha :))