Drugi dom
LDS - stranka sredine?
| 3. Avgust 2007 | | kriptoproletarec
V 30. številki Mladine z dne 28. julija 2007 je bil objavljen intervju z novo predsednico LDS-a Katarino Kresal, ki marsikaj pojasni glede nove (ali stare?) usmeritve omenjene politične stranke. V intervjuju je nekaj bistvenih točk iz katerih lahko razberemo, kje Kresalova in kompanija stojijo in za kaj se zavzemajo. Ostalo je seveda balast v stilu Boruta Pahorja.
V enem izmed odgovorov opredeli, da niso ne levica, ne desnica, temveč razvojno naravnana stranka. Nekako po starem geslu, ne levo, ne desno, naprej. Še ena prežvečena tretja pot. Pričakovan odgovor, kajti volivce bodo iskali okoli abstraktne sredine. Torej manj levičarskih volivcev in več neopredeljenih (”razvojno” naravnanih?) volivcev.
Seveda nas zanima, kaj pojmuje pod razvoj. Nekako lahko razumemo, da bo sledila tekovinam neoliberalizma. Glavni očitek vladi je namreč nedokončanje privatizacije in slab izkoristek gospodarske konjukture. Seveda je tudi za omejitev delavskih apetitov pri plačah, saj ovirajo razvoj. Iz osnov ekonomske teorije nam je jasno, da je najboljši možen razvoj, če so plače čim nižje. Pač stroški produkcije in nič drugega. Na vprašanje o visokih dohodkih pa pričakovan odgovor, pogojen z njeno razredno pripadnostjo. Visoka odgovornost, obveznost, trdo delo menedžerjev.
Prav tako ne odgovori na konkretno vprašanje glede Bajukove davčne reforme, ki je nekoliko razbremenila najvišje sloje. Tu sploh ne poda odgovora, kakšno je njeno ali strankino stališče, ampak nekaj naklada o nujnosti davčnih reform. Pozna se jih odvetniška šola.
Na koncu poda misel, da so pri LDS veliko jasnejši kot pri SD-ju, kar pa ji glede na njeno neodgovarjanje na nekatera konkretna vprašanja ne bi morali popolnoma pritrditi.
Kakorkoli, LDS je liberalna stranka (pravna država, ločitev cerkev od države, pravice homoseksualcev itd.), hkrati pa tudi stranka kapitala. Nobene potrebe ni, da se jo uvršča na levico. Pod Kacinom so poskušali prevzeti nekatere socialdemokratske usmeritve, vendar z novim vodstvom se vračajo k bolj tradicionalni liberalistični usmeritvi. Glede na to, da se Pahor tudi raje vidi na sredini kot na levici, prepričanim levičarjem (verjetno ogrožena živalska vrsta) na volitvah ne ostane drugega kot voliti manjše zlo ali pa dati svoj glas manjšim neparlamentarnim strankam in upati, da se zgodi čudež.
(Še brez glasov)
Loading ...
V intervjuju me je Kresalova prepričala v dvoje: a) da verjetno ni tako politično nepismena, kot se ji marsikje očita. je spretna v odgovorih b) da je ne bom volil
to pač ni to.
Res, problem je v tem, koga naj voli “prava” levica. Tista, ki ji je socialna pravičnost enakovreden razvojni motiv in ki ni pripravljena zavreči prav vse vrednote nekdanjega socializma (npr. neupravičeno bogatenje, vsem dostopno zdravstvo in šolstvo, “prijazna” stanovanjska politika in še kaj bi se našlo, npr. dejstvo, da izključno materialni razvoj ne prinaša vsestranske blaginje, če se zanemarijo kulturne vrednote). Pahor cilja na sredino, Kresalka tudi, celo SDS trdi, da je sredina (morda vsaj desna sredina ?). Ne vem, ali vsi ti strankarski strategi zanemarjajo volilni “bazen”, ki navija za omenjeno “pravo” levico, saj le-ta nikakor ni zanemarljivo majhen in ne verjamem, da so pripadniki tega bazena tako skromni, da so življensko ogroženi ! Ampak - morda bo res treba voliti manjše zlo, saj izvenparlamentarne stranke nimajo resnih šans.
Ali pa bi bilo treba ustanoviti novo stranko z jasno izraženimi prej omenjenimi vrednotami ?
Prej sem popolnoma pozabil na Zares. Nekako bi jih morda še najbolj lahko uvrstili med politične združbe, ki sledijo tudi social demokratski tradiciji. Ali pa se morda motim?
V Sloveniji je kar nekaj manjših strank, ki bi jih lahko uvrstili na levico, vendar je njihov domet iz različnih razlogov minoren npr. As, Akacija, Progresivna stranka. As je bil še najbližji uvrstitvi v državni zbor, vendar mu manjka nekaj prepoznavnih ljudi, ki bi pritegnili volivce.
Sicer pa upoštevajmo, da je v SLO približno 1,5 milijona volivcev. Ob recimo 2/3 udeležbi je milijon oddanih glasov. Za prestopit prag parlamenta torej potrebuješ nekaj čez 30.000 glasov.