DRUGI DOM

Mar si res naivno nasedel Šrotovemu besednemu terorizmu? LOL

Nekaj bi že lahko bilo jasno: KAD in SOD zagotovo ne bosta nazaj kupovala Mercatorja. Vse, kar je kdaj komu ponujal Boško Šrot, je bila slaba izbira. Če bi Pahor zdaj podlegel Šrotovi nesramni ponudbi, bi vlada (morda skupaj s poslanci) isti trenutek padla.

P.s.: Tudi strašenje z laissez-faire je demagogija za naivne, saj kapitalizem zahodnih demokracij to nikoli ni bil. Vse zahodne države so precej protekcionistične in nikoli svojih trgov niso v celoti prepustile nevidni roki.

besednemu terorizmu? ne razumem… blefira ali kako? morda, a kaj če ne?

prav tako mi ni jasno, zakaj bi vlada padla… se pa strinjam, da je situacija zapletena do onemoglosti.

Prav tako se strinjam o laissez-faire & zahodnih demokracijah. Laissez-faire je bil recept za province, torej tudi za slovenijo.

Šrot hoče le čim višjo ceno iztržiti in povečati svoj politični vpliv. Igra na karto, da lahko s prodajo državnim institucijam iztrži več kot na mednarodnem razpisu.

Grožnje s propadom slovenske predelovalne industrije so pravljica za paničarje.

Vlada bi padla, ker bi bil takšen nakup preveč neumen, zato bi še tistih nekaj politikov z zdravo pametjo od sramu odšlo stran od nje.

P.s.: Laissez-faire ni bil recept niti za Čile, kaj šele za Slovenijo. Tisti, ki v Sloveniji močno zagovarjajo prosti trg, zagovarjajo tudi močne paradržavne regulatorne organe – ti so za varovanje prostega trga nujni.

Laissez-faire je čisto v redu, ko gre za male in srednje velike podjetnike. Ali pa za močno konkurenco med trgovci.

Tisto, kar delajo monopoli, pa ni laissez-faire, ampak samovolja. Tam pa so potrebni varuhi konkurence. Tudi za banke in druge finančne institucije velja isto. Vsaka banka je monopol, ker si podredi vsakega, ki mu enkrat odobri dolgoročen kredit. Zato je potrebna močna centralna banka, institucije za trg vrednostnih papirjev in za zavarovalniški nadzor.

Ravno na področju bank je Amerika odpovedala, ker imajo Federal reserves premalo pristojnosti.

Osebno mislim, da je francosko-angleški predlog, naj vlogo centralne banke prevzame IMF, načelno čisto v redu. Samo dosedanje izkušnje kažejo, da je IMF preveč okostenel in zaposluje predvsem na podlagi zgodovinskih izkušenj. Preden bi tam prodrl svež inovativen predlog, bi banke po svetu že propadle ali pa bi bilo krize že konec.

Ervinator, bluzakanje o prostem trgu, ki ga varujejo regulatorji, je pravljica za pravljičarje. Če je bil včasih argument neoliberalcev, da se njihovi recepti niso dovolj vestno upoštevali, zdaj s prstom kažejo na regulatorje, ki niso zagotovili fair playa. Oboje je izmikanje realnosti. Ekonomija je bila, je in vedno bo politična. Prosti trg je ideološko-politični projekt, regulatorji so vedno podvrženi variantam principal-agent problema, medtem ko je reševanje velikih podjetij vedno problem politike in ne gospodarskih komentatorjev.

Zatekanje k dogmatizmu je tukaj prav malo koristno. Soršak je dolgo prepovedoval Laškemu, da se znebi delnic Mercatorja. Medtem ko so druge države prehitevale druga drugo z reševalnimi paketi, je moral Šrot gledati, kako cena njegovih delnic pada. NLB, največja slovenska banka, je morala gledati, kako se ji s tem veča obseg potencialnih odpisov. Dva nacionalna šampiona sta pušila zaradi uradnička, ki so ga na vsa usta podpirali Šrotovi zoprniki.

Slednji zagovarjajo prodajo teh istih podjetij tujim firmam – firmam, ki lahko ali pa so že (KBC) dobile denar od države, pa ga bodo namenile za poceni nakup na slovenski razprodaji.

Ko je Laško s “kolegi” kupilo več kot 25% Mercatorja bi moralo dat prevzemno ponudbo. Ker je ni, krši zakon. Vse ostalo so samo posledice. Ali se komu zdi, da ker gre pa za Mercator, pa za Laško ta zakon nebi smel veljati?

Kronist, kolikor vem, neoliberalci že ves čas poudarjajo pomen regulatorjev za prosti trg, in ne šele zdaj. Za nobenega ekonomista ne vem, ki bi trdil, da je v realnem svetu možna popolna konkurenca. Laissez-faire je torej demagogija.

Žal podlegaš Šrotovemu besednemu terorizmu. Praviš, da je Soršak dolgo prepovedoval Laškemu, da proda Mercator. To so Šrotove norčije za lahko vodljive. Kar je res, je, da Soršak ni odobril laške prodaje RZB, in sicer zaradi točno določenih razlogov, ki tičijo v pogodbi o prodaji. Enostavneje povedano: pogodba je bila takšna, da to sploh prodaja ni bila, ampak neko vrste parkiranja delnic.

Šrot in podložni ustrahovalci bi že lahko spoznali, da hudo kršenje gospodarske zakonodaje ni kapitalizem, ampak je kriminal.

Moje vprašanje glede nacionalizacije je predpostavljalo celo preveč radodarno ceno (nabavna cena plus obresti). :) Lahovnik sedaj predlaga (http://www.vecer.com/clanek2008111305378875) odkup po ceni, še nižji od nabavne. Morda bo pa ideja o nacionalizaciji bolj sprejemljiva, zdaj ko je približna cena odkupa utemeljena tudi v Zaresu. :)