Kar se tiče razdelitve kolača se postavljaš na naivno pozicije, da je vsak porabljeni tolar v javni porabi namenjen revnim. Realnost:

1. nimamo ustreznih evidenc premoženja ljudi; imamo nizke davke na kapital in visoke davke na dohodek, v praksi to pomeni, da izdatno obdavčujemo plače ne glede na to, kolikšno premoženje ima davkoplačevalec oziroma da obdavčujemo bogatenje, ne pa bogastva; to sploh ne deluje nujno proti bogatim, lahko zelo grdo deluje proti tistim, ki to niso,

2. z visokim obdavčevanjem dohodkov so najbolj prizadeti odvisni zaposleni, ne bogati; le ti imajo v Sloveniji že nekaj časa 20% cedularno obdavčitev na kapitalske dobičke, njihovi prihodki so iz kapitala ne iz dela, teh pa dohodnina ne zajame,

3. od velike večina javne porabe revni nimajo nič; tu so evropski raziskovalci, pospešenci, subvencioniranci, prevajalci EU, stotine profesionalnih jajcepraskov in uradov, borčevske pokojnine, socialni prispevki kulturnikom z visokimi dohodki…prostor za klestenje javne porabe vsekakor obstaja. Zakaj je torej ne klestiti? Kje in kako klestiš pa je odvisno od kvalitete predloga…in spet nima nič skupnega z Lafferjem.

V osnovi je Laffer zelo smiselna zadeva. V praksi pa so predlogi za nižanje davkov lahko dobri ali slabi. Ni vsako nižanje davkov ali klestenje porabe smotrno. Je pa enako neumno apriori biti proti temu…

linki, ki si jih dal, so dobri. škoda le, da ne govorijo o znani krilatici ‘tax cuts pay for themselves’. o tem ne govorijo, ker to seveda ni res - razni bushi in reagani ter njihovi prijateljčki na wall street journalu zato zavajajo ljudi. in to je tudi bil moj point članka o lafferju.

seveda imajo nižji davki ugoden vpliv na gospodarsko rast, posebej še godijo bogatim kapitalistom. ampak višja gospodarska rast ni nujno višji standard za vse - socialna pravičnost narekuje, da pri rasti participirajo na pošten način vsi, ki k njej prispevajo.

kar se tiče točke preloma: vsako znižanje davkov se enkrat poplača. gospodarska rast je pač normalno stanje stvari. tudi če bi se po znižanju davkov rast upočasnila, bi se npr. čez deset let izpad prihodkov povrnil, samo zato ker bi gospodarstvo toliko zraslo. seveda bi libertarci potem govorili ‘tax cuts pay for themselves’, ne samo, če se gospodarska rast pospeši, ampak tudi, če se upočasni.

to je navadno teoretično zavajanje. učinek znižanj davkov na proračunsko politiko je pač krčenje porabe, to pa tam, kjer je še nekaj rezerve. ta se začuda vedno najde pri storitvah, ki jih socialno šibkejši v največji meri uporabljajo. zakaj? zato ker nižanje davkov zagovarjajo bogati kapitalisti v navezi s svojimi prijatelji na oblasti, revnim pa ponujajo diskreditirane trickle-down razlage o pogumnem novem svetu v nedoločljivi prihodnosti.

http://libertarec.blogspot.com/2007/04/e-bi-bil-dohodek-v-etrtek-obdaven-z-0.html

http://libertarec.blogspot.com/2006/09/davki-tevilo-del-ur-in-siva-ekonomija.html

In še članki na temo Laffferja (če že insistiraš)

http://www.heritage.org/Research/Taxes/bg1765.cfm

http://www.renewamerica.us/columns/bowyer/051215

da sploh ne omenjamo slovaških rezultatov.

But then again, kadarkoli se zagretega zagovornika požrešne države (tipilčno iz fakultete za javno upravo ali kakšne druge institucije, katere blagostanje kadrov je neposredno odvisno od tega) sooči z Lafferjem začne trditi, da tega niso povzročili nižji davki, ampak kislost dežja, solarni vetrovi in drugi pojavi.

Izjav, kot jim nasprotuješ ti pa nihče ni postavljal. Govora je bilo o:

1) proračunsko nevtralni davčni reformi (ti pa govoriš o nižanju javne porabe in jo celo povezuješ z revnimi, kot da je 100% javne porabe povsem neoporečno porabljene samo in edino za revne in da v državi nikakor ni prostora niti za tolar nižje stroške - to je smešno),

2) UMAR je izračunal vpliv višjega DDV v primeru EDS na gospodinjstvo za povprečno gospodinjstvo na 1.8% dohodkov, na revna gospodinjstva pa 2.4%; glede na realno rast plač so potrebna 3 leta, da ta učinek preneha glede na današnje stanje, nikakršne socialne katastrofe ni bilo, le prošnja za prispevek lastni državi, ki jo je levica flagrantno zavrnila, ker ne želi plačevati davkov za Slovenijo,

3) govora je bilo o povezanih in ne direktnih učinkih davčnih nižanj.

To, da levičarji nenehno govorite o direktnih učinkih nižanja davkov samo kaže, da bi radi razpravo zapeljali izven konvencionalne razprave, ki se jo vodi na zahodu in zaradi katere vse zahodne države, s skandinavskimi na čelu, nižajo davke. To je poneumljanje ljudi.

Znanstvenih dokazov, da nižji davki ugodno vplivajo na gospodarsko rast in produktivnost je v izobilju.

Kar preprosto pomeni:
-proračun se v absolutnem znesku ne spreminja
-delež javne porabe bo zaradi gospodarske rasti padal

-Znižanje davkov pomeni znižanje davčnih prihodkov in s tem prvi korak k zmanjševanju socialnih pravic, predvsem tistih, ki jih uživa deprivilegiran del prebivalstva.

To ni (nujno) res. Kot sem že povedal, lahko država pokrije luknjo s povečano gospodarsko rastjo. Lahko pokrije luknjo tudi iz nedavčnih prihodkov. Ena varianta je zadolževanje s poceni krediti, druga je prodaja državnega premoženja itd.

-A ni majhna država libertarni cilj in je znižanje davčnih prihodkov eden izmed ukrepov, da jo shiraš?

Majhna država glede na BDP.

-davke je treba samo dovolj radikalno zvišati, pa se bodo davčni prihodki znižali sami od sebe, država pa bo na poti v pogubo.

To je pa celo res. Če so davki radikalno visoki, nedvomno uničijo državo.

-Kaj pa mislite, zakaj slovenska vlada načrtuje krčenje javne porabe, potem ko je bogatim znižala davke?

Kot sem že rekel. Krčili bodo relativno, ne absolutno. Tako so rekli in če bodo gospodarska gibanja vsaj približno taka kot danes, potem se mi zdi, da je cilj povsem uresničljiv.

Pa ni me treba naslavljati z gospodič niti gospod ali kakšnimi podobnimi nazivi.

ostalo odgovorim kasneje….

seveda lahko znižanje davkov pospeši gospodarsko rast. vendar žal ne toliko, da bi pokrila izpad prihodkov. to je preprosto dejstvo, ki se ga je ob nižanju davkov treba zavedati. za balansiran proračun je treba skrčiti javno porabo, to pa se dela predvsem pri socialnih storitvah, katerih uporabniki so pretežno revnejši sloji. socialne države ni z nizkimi davki.

zdaj: kateri del pa tebi tukaj ni jasen? kje je tukaj propaganda? pa ne mi navajat s svoje glave nekih primerov slovaške in ZDA, ker se tam proračunski prihodki NISO povečali zaradi znižanja davkov. seveda pa me lahko demantiraš s kakšno verodostojno raziskavo ne pa libertarnim blebetanjem in kozlarijami.

Postavljaš kategorične trditve in obračunavaš s tezami, ki jih Mrkaič ali Damijan nikoli nista postavila.

@Uros
‘Naša prednost ni poceni delovna sila za “mašinami”, ampak poceni izobraženi.’

Niti ne, ker imajo veliko izbiro. Naša prednost bo, ko bodo

a) v Sloveniji videli prednosti in

b) bodo motivirani k inovativnosti.

Z razrednim bojem proti leninovi buržuazni “inteligentsiji” kot so si ga zamislili kolegi z leve to ne bo šlo. Mobilizirali bodo benefitorje sociale, ne pa njenih plačnikov.