DRUGI DOM

Bogatim znižala davke? Hehehe…. Verjemi da enmu Jankoviču prov dol visi za dohodnino, sam o tem se je že tolikokrat pisalo, da sta dve opciji: 1. se greš propagando 2. nisi pismen … Iz spoštovanja drugo opcijo črtam.

ammm, od kdaj iz dejstva, da jankoviču dol visi za dohodnino, sledi, da država bogatim ni znižala davkov? za domačo nalogo pa se pozanimaj, za koliko je šla dol mejna davčna stopnja.

Problem je v tvojem dojemanju “bogatih” in slepem prepričanju, da se z dohodnino jemlje bogatim in daje revežem. Raje se ti za domačo nalogo pozanimaj, kje se začne zgornji dohodninski razred pa ti pokažem ene par takih bogatunov.

ok, kolenkišta, ne vem, kaj je tvoj problem. govoril sem o dohodnini in njenemu vplivu na proračunske prihodke. zaradi zmanjšanja progresije so najbolj pridobili največji zaslužkarji, izpad prihodkov pa je ocenjen na 35 milijard tolarjev. samo z znižanjem davka na dohodek pravnih oseb je nastala luknja 20 milijard tolarjev, vse skupaj torej izpad v višini 55 milijard tolarjev – dobrih 200 milijonov evorv.

če meniš, da v najvišji davčni razred padejo reveži, se motiš. nekomu, ki je za nekaj tisoč evrov presegel mejo, se bo davčna reforma kaj malo poznala, drugače pa je s tistim, ki zasluži dva, tri kratnik zgornje meje, npr. kakšen jože colarič iz krke s 500.000 evrov prihodka bruto lani.

izpad prihodka je treba pokrit s krčenjem javne porabe, kjer pa nastradajo reveži, ki v največji meri uporabljajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo, sociala. mogoče še pride zvišanje DDV, ki je itak regresivni davek, ki najbolj po žepu udari prav revnejše.

ti meni lahko kažeš bogatune, ampak to me ne zanima. dejstva, da znižanje davkov zaradi znižanja davčnih prihodkov pomeni pritisk na kvaliteto in obseg socialnih storitev, ki jih v večji meri uporabljajo revnejši, to ne spremeni. tvoj občutek, da si revež, pa še vedno padeš v najvišji davčni razred, je legitimen, ampak to ne spremeni dejstva, da so pri davčni reformi primerjalno najbolj profitirali tisti z visokimi dohodki.

Spet pravljičariš o ekonomiji in obračunavaš s svojimi fantomi, ki jih v realnosti ni. Se ne bi raje ukvarja s čim primernejšim svojemu dometu?

hja, večkrat sem slišal zagovarjati lafferja kot najboljši način za zvišanje davčnih prihodkov. predvsem libertarci so glasni pri tem. strinjam se s teboj, da je lafferjeva krivulja ena izmed tistih stvari, ki se potikajo po libertarnih beticah, nimajo pa nobene podlage v realnosti (tako kot mnogo drugih stvari, o katerih govorijo libertarci).

kateri del zgornje razlage davčne reforme pa ti ni jasen? težko verjamem, da je merjenje mojega dometa kronski argument, ki ga zmoreš izstisniti iz svoje betice. prej bi pričakoval kakšno litanijo o prednostih privatizacije sociale, če je že država zaradi znižanja davkov ne bo mogla zagotoviti.

Ne vem, samo zadnje čase drugidom pluje v čudne vode. Bolj malo racionalnosti in velika mera propagande. Škoda.

Če se pogovarjamo, ali nižanje davkov prinese v proračun več ali manj denarja, potem je vsakemu mislečemu bitju jasno, da se to lahko zgodi, lahko se pa tudi ne. V bistvu si je pri odločitvi, kako visoki naj bodo davki, treba postaviti vprašanje, kakšni naj bodo davki, da bo (realna) gospodarska rast kar se da visoka.

Govoriti, da nižanje davkov ne more zagotoviti višje gospodarske rasti je smešno. Vzemimo primer Slovaške. Ta je z enostavnim davčnim sistemom z nizkimi davki postala privlačnejša za tuje naložbe in posledično je Slovaška povečala gospodarsko rast in v nekaj letih tudi proračun. Naslednji primer je Izrael, tudi ZDA so že izvedle podoben “manever”. Skratka, nehajte klatiti neumnosti, da se z nižanjem davkov ne da povečati splošne blaginje v državi.

Kaj torej narediti v Sloveniji? Slovenija ni Slovaška. Naša prednost ni poceni delovna sila za “mašinami”, ampak poceni izobraženi. In tukaj je nižanje davkov premožnejšim (to so strokovnjaki) vsekakor na mestu.

@Shotokan
‘kateri del zgornje razlage davčne reforme pa ti ni jasen?’

Postavljaš kategorične trditve in obračunavaš s tezami, ki jih Mrkaič ali Damijan nikoli nista postavila.

@Uros
‘Naša prednost ni poceni delovna sila za “mašinami”, ampak poceni izobraženi.’

Niti ne, ker imajo veliko izbiro. Naša prednost bo, ko bodo

a) v Sloveniji videli prednosti in

b) bodo motivirani k inovativnosti.

Z razrednim bojem proti leninovi buržuazni “inteligentsiji” kot so si ga zamislili kolegi z leve to ne bo šlo. Mobilizirali bodo benefitorje sociale, ne pa njenih plačnikov.

gospodič uroš, zgoraj sem napisal, kakšno posledico pričakuje slovenska vlada od znižanja davkov. manj in ne več prihodkov v proračun. to so potrdile ekonometrične analize. zdaj pa mi prosim pokaži eno verodostojno analizo, ki dokazuje, da bo znižanje davkov povečalo davčne prihodke. mogoče je vlada še premalo znižala davke in se odpovedala priložnosti, da gospodarsko rast pospeši tako, da pokrije izpad davčnih prihodkov? pa da ne boš mislil, da je načrtovano zniževanje javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjih treh letih posledica nižjih davkov – je predvsem posledica zniževanja javne porabe (vse to izhaja iz dostopnih vladnih dokumentov, zato lahko racionalno pobrskaš po njih).

seveda lahko znižanje davkov pospeši gospodarsko rast. vendar žal ne toliko, da bi pokrila izpad prihodkov. to je preprosto dejstvo, ki se ga je ob nižanju davkov treba zavedati. za balansiran proračun je treba skrčiti javno porabo, to pa se dela predvsem pri socialnih storitvah, katerih uporabniki so pretežno revnejši sloji. socialne države ni z nizkimi davki.

zdaj: kateri del pa tebi tukaj ni jasen? kje je tukaj propaganda? pa ne mi navajat s svoje glave nekih primerov slovaške in ZDA, ker se tam proračunski prihodki NISO povečali zaradi znižanja davkov. seveda pa me lahko demantiraš s kakšno verodostojno raziskavo ne pa libertarnim blebetanjem in kozlarijami.

1. V Sloveniji se bo proračunska luknja pokrivala na račun gospodarske rasti. Če se ne bo pokrilo, bo povišan DDV.

ostalo odgovorim kasneje….

gospodič uroš, do leta 2009 namerava vlada znižati javno porabo za dva odstotka. če to ne bo dovolj, pride ddv. in ta je regresivni davek, ki po žepu najbolj udari revne.

Javno porabo v deležu BDP.

Kar preprosto pomeni:
-proračun se v absolutnem znesku ne spreminja
-delež javne porabe bo zaradi gospodarske rasti padal

-Znižanje davkov pomeni znižanje davčnih prihodkov in s tem prvi korak k zmanjševanju socialnih pravic, predvsem tistih, ki jih uživa deprivilegiran del prebivalstva.

To ni (nujno) res. Kot sem že povedal, lahko država pokrije luknjo s povečano gospodarsko rastjo. Lahko pokrije luknjo tudi iz nedavčnih prihodkov. Ena varianta je zadolževanje s poceni krediti, druga je prodaja državnega premoženja itd.

-A ni majhna država libertarni cilj in je znižanje davčnih prihodkov eden izmed ukrepov, da jo shiraš?

Majhna država glede na BDP.

-davke je treba samo dovolj radikalno zvišati, pa se bodo davčni prihodki znižali sami od sebe, država pa bo na poti v pogubo.

To je pa celo res. Če so davki radikalno visoki, nedvomno uničijo državo.

-Kaj pa mislite, zakaj slovenska vlada načrtuje krčenje javne porabe, potem ko je bogatim znižala davke?

Kot sem že rekel. Krčili bodo relativno, ne absolutno. Tako so rekli in če bodo gospodarska gibanja vsaj približno taka kot danes, potem se mi zdi, da je cilj povsem uresničljiv.

Pa ni me treba naslavljati z gospodič niti gospod ali kakšnimi podobnimi nazivi.

res, matematika ti dela težave. še enkrat: pokaži mi katerokoli projekcijo, ki predvideva povečanje davčnih prihodkov zaradi znižanja davkov – na tej premisi namreč temelji vse tvoje bluzenje o relativnem in absolutnem. kakor hitro ta premisa pade, je treba krčiti javno porabo.

Naredi si jo kar sam, dragi družboslovni kolega. Vzemi eno izmed obstoječih študij o vplivu nizkih davkov na produktivnost in gospodarsko rast in računaj točko preloma. Saj ni tako težko.

Izjav, kot jim nasprotuješ ti pa nihče ni postavljal. Govora je bilo o:

1) proračunsko nevtralni davčni reformi (ti pa govoriš o nižanju javne porabe in jo celo povezuješ z revnimi, kot da je 100% javne porabe povsem neoporečno porabljene samo in edino za revne in da v državi nikakor ni prostora niti za tolar nižje stroške – to je smešno),

2) UMAR je izračunal vpliv višjega DDV v primeru EDS na gospodinjstvo za povprečno gospodinjstvo na 1.8% dohodkov, na revna gospodinjstva pa 2.4%; glede na realno rast plač so potrebna 3 leta, da ta učinek preneha glede na današnje stanje, nikakršne socialne katastrofe ni bilo, le prošnja za prispevek lastni državi, ki jo je levica flagrantno zavrnila, ker ne želi plačevati davkov za Slovenijo,

3) govora je bilo o povezanih in ne direktnih učinkih davčnih nižanj.

To, da levičarji nenehno govorite o direktnih učinkih nižanja davkov samo kaže, da bi radi razpravo zapeljali izven konvencionalne razprave, ki se jo vodi na zahodu in zaradi katere vse zahodne države, s skandinavskimi na čelu, nižajo davke. To je poneumljanje ljudi.

Znanstvenih dokazov, da nižji davki ugodno vplivajo na gospodarsko rast in produktivnost je v izobilju.

Še linka na dve konkretni študiji o vplivu nižjih davkov na produktivnost in gospodarsko rast:

http://libertarec.blogspot.com/2007/04/e-bi-bil-dohodek-v-etrtek-obdaven-z-0.html

http://libertarec.blogspot.com/2006/09/davki-tevilo-del-ur-in-siva-ekonomija.html

In še članki na temo Laffferja (če že insistiraš)

http://www.heritage.org/Research/Taxes/bg1765.cfm

http://www.renewamerica.us/columns/bowyer/051215

da sploh ne omenjamo slovaških rezultatov.

But then again, kadarkoli se zagretega zagovornika požrešne države (tipilčno iz fakultete za javno upravo ali kakšne druge institucije, katere blagostanje kadrov je neposredno odvisno od tega) sooči z Lafferjem začne trditi, da tega niso povzročili nižji davki, ampak kislost dežja, solarni vetrovi in drugi pojavi.

tomaž štih, govorim o konkretnem slovenskem primeru. ne samo, da višja gospodarska rast ne pokrije izpada davčnih prihodkov, kar je vidno tudi v slovenskem primeru, ampak se krčenje javne porabe začne pri tistih socialnih servisih, ki jih koristijo socialno šibkejši. v slovenskem primeru gre za zaostrovanje pogojev za nadomestilo za brezposelnost in zmanjšanje načrtovanih investicij v zdravstvo, ne pa npr. za varčevanje pri vojaških misiji v afganistanu ali oklepnikih. do leta 2009 gre za znižanje v obsegu 600-800 milijonov evrov.

linki, ki si jih dal, so dobri. škoda le, da ne govorijo o znani krilatici ‘tax cuts pay for themselves’. o tem ne govorijo, ker to seveda ni res – razni bushi in reagani ter njihovi prijateljčki na wall street journalu zato zavajajo ljudi. in to je tudi bil moj point članka o lafferju.

seveda imajo nižji davki ugoden vpliv na gospodarsko rast, posebej še godijo bogatim kapitalistom. ampak višja gospodarska rast ni nujno višji standard za vse – socialna pravičnost narekuje, da pri rasti participirajo na pošten način vsi, ki k njej prispevajo.

kar se tiče točke preloma: vsako znižanje davkov se enkrat poplača. gospodarska rast je pač normalno stanje stvari. tudi če bi se po znižanju davkov rast upočasnila, bi se npr. čez deset let izpad prihodkov povrnil, samo zato ker bi gospodarstvo toliko zraslo. seveda bi libertarci potem govorili ‘tax cuts pay for themselves’, ne samo, če se gospodarska rast pospeši, ampak tudi, če se upočasni.

to je navadno teoretično zavajanje. učinek znižanj davkov na proračunsko politiko je pač krčenje porabe, to pa tam, kjer je še nekaj rezerve. ta se začuda vedno najde pri storitvah, ki jih socialno šibkejši v največji meri uporabljajo. zakaj? zato ker nižanje davkov zagovarjajo bogati kapitalisti v navezi s svojimi prijatelji na oblasti, revnim pa ponujajo diskreditirane trickle-down razlage o pogumnem novem svetu v nedoločljivi prihodnosti.

Tudi jaz sem govoril o konkretnem slovenskem primeru. EDS je bila proračunsko nevtralna; njen namen pa ni bil samo znižati davčne utaje (direktni učinki), ampak spodbuditi gospodarsko rast za katero si pravilno ugotovil da na srednji rok vendarle čisto matematično pomeni tudi višje prihodke prihodke v proračun. Kako hitro se to zgodi pa je odvisno od kvalitete predloga.

Kar se tiče razdelitve kolača se postavljaš na naivno pozicije, da je vsak porabljeni tolar v javni porabi namenjen revnim. Realnost:

1. nimamo ustreznih evidenc premoženja ljudi; imamo nizke davke na kapital in visoke davke na dohodek, v praksi to pomeni, da izdatno obdavčujemo plače ne glede na to, kolikšno premoženje ima davkoplačevalec oziroma da obdavčujemo bogatenje, ne pa bogastva; to sploh ne deluje nujno proti bogatim, lahko zelo grdo deluje proti tistim, ki to niso,

2. z visokim obdavčevanjem dohodkov so najbolj prizadeti odvisni zaposleni, ne bogati; le ti imajo v Sloveniji že nekaj časa 20% cedularno obdavčitev na kapitalske dobičke, njihovi prihodki so iz kapitala ne iz dela, teh pa dohodnina ne zajame,

3. od velike večina javne porabe revni nimajo nič; tu so evropski raziskovalci, pospešenci, subvencioniranci, prevajalci EU, stotine profesionalnih jajcepraskov in uradov, borčevske pokojnine, socialni prispevki kulturnikom z visokimi dohodki…prostor za klestenje javne porabe vsekakor obstaja. Zakaj je torej ne klestiti? Kje in kako klestiš pa je odvisno od kvalitete predloga…in spet nima nič skupnega z Lafferjem.

V osnovi je Laffer zelo smiselna zadeva. V praksi pa so predlogi za nižanje davkov lahko dobri ali slabi. Ni vsako nižanje davkov ali klestenje porabe smotrno. Je pa enako neumno apriori biti proti temu…