Lačni domoljubja

Slovensko politično sceno neprestano pretresajo etnopolitični škandali. Če to že niso Romi ali izbrisani so pa to migranti ali pa večno problematični slovensko-hrvaški odnosi. Vsi po vrsti so se uveljavili kot pomembni politični dogodki, ki so dvignili veliko prahu in do katerih so se morale opredeliti vse stranke. Če se leva sredina definira s hladnim, razumnim, vztrajno mlačnim odnosom pa zato desna sredina nastopa z bolj ostrim tonom, nacionalističnim žargonom in udarniškim slogom. V pregretem ozračju gre odlično politikom, katerih edini program je etnonacionalizem. Doslej je bil to le Jelinčič, zdaj sta tu še Peče in Podobnik. Do volitev se lahko pojavi še nekaj domoljubov
Trenutno je glavna etnopolitična atrakcija gladujoči Joras in njegova pravica. Njegova klovnovska igra je zopet na naslovnicah po zaslugi tragikomičnega spektakla v režiji Marjana Podobnika. In morda bi tudi njegovo gladovanje ne bilo tako vznemirljivo, če bi ga ne obiskal sam predsednik. Postavlja se vprašanje zakaj se predsednik ni odločil pofilozofirati o človekoljubju in radikalni gesti gladovne stavke pri Antonu Gazvodi, nesrečnemu poslovnežu, ki mu je policija prepovedala gojiti in poslovati z industrijsko konopljo in ki trenutno gladovno stavka v stavbi Ministrstva za notranje zadeve, ali pa še pred tem pri migrantih v Azilnem domu na Viču, ki so si rezali žile in gladovno stavkali, da bi opozorili na drastične razmere, v katerih so se znašli.
A medtem ko politiki tekmujejo v domoljubju, ostaja en problem, ki ni prišel na prve strani dnevnikov, ki ni vznemiril domoljubnih čustev in nacionalistične retorike. Dijaški dom in kulturni center Korotan na Dunaju se po neuspešnih prošnjah naj mu na pomoč priskoči Slovenija prodaja. Tako vsaj kaže po dolgih pogajanjih in dogovarjanjih, ki očitno niso omehčale Vlade. V Korotanu bivajo večinoma koroški Slovenci in pa študenti iz Slovenije, v njem se prirejajo koncerti in drugi družabni in kulturni dogodki. Težko bi lahko kdo rekel, da Korotan nima pomena za Slovenijo. A kljub temu, ostaja brez pomoči politikov.
V zvezi s Slovenci v Avstriji pa se je pred nekaj časa dogodila tudi sproščujoča afera z Delovim novinarjem Matijo Grahom, ki, kot je to sam povedal, pod pritiski takratnega odgovornega urednika ni smel objavljati o problematiki Slovencev v Avstriji. Nekomu očitno ni bilo po godu, da nekdo celo piše o interesih slovenske manjšine in odnosu Republike Slovenije do njih. Ne dogajanje, o katerem je pisal Grah, ne njegovo cenzuriranje nista uživala tolikšne pozornosti kot jo uživa gladujoči Joras.
Zakaj bi se šli domoljube z našimi rojaki v Avstriji, ko pa je to veliko lažje narediti z Jorasom. Veliko lažje kot pomagati rojakom s konkretnimi sredstvi in podporo je uprizoriti spektakel in naelektriti ozračje z bombastičnimi izjavami. Res nenavadno domoljubje.