DRUGI DOM

Konec transparentnosti

Med glavnimi predvolilnimi obljubami Baracka Obame je bila transparentost delovanja vladnih organov, vključno s predsednikovim uradom. Delovanje, ki naj bi bilo v ostrem kontrastu s prakso Bushevega skrivanja. In doslej je Obama besedo držal; tudi s pomočjo sodobnih spletnih tehnologij.

Transparentnost pa se očitno konča tam, kjer se začnejo interesi vplivnih korporativnih lobijev.

Anti-Counterfeiting Trade Agreement ali ACTA je predlog obsežnega mednarodnega sporazuma o zaščiti intelektualne lastnine, ki mu je Obamova administracija prilepila oznako državne tajnosti in ga tako skrila pred splošno javnostjo. Več zahtevkov medijev in družbenih organizacij po vpogledu v tako pomemben sporazum, je bilo zavrnjenih. “National Security”

Situacija je paradoksalna: ne le, da o sporazumu ne ve nič splošna javnost, njegova vsebina je neznana tudi tistim, ki naj bi jih ta v končni fazi ščitil: glasbenikom, filmskim ustvarjalcem, oblikovalcem in drugim.

A nekateri le imajo dostop: direktorji vseh tistih razvpitih organizacij, kot sta RIAA, MPAA, in mnoge korporacije, od Cisca do Time Warnerja in General Motorsa.

Naj živi demokracija korporacij!?

Dodatek: In kako je na tej strani luže? Tudi v EU se sporazum skriva, kar pa ni všeč Evropskemu parlamentu: European Parliament to EU: Turn over ACTA docs!