Drugi dom
Konca pa še ni…
| 27. October 2008 | razno | Jure
Konca, tistega, ki ga je tam ob slovesu realnega socializma napovedoval Fukuyama, pa še kar ni. Če nas kaj učijo zadnji meseci, se to skriva v spoznanju, da že jutri ni nič več gotovo. Nekdaj skoraj večni recepti, ki smo se jih naposlušali skozi devetdeseta, v obilni meri pa so nam jo servirali intelektualni invalidi Financ&Co. - privatizacija, deregulacija, konec nacionalnega - se pred našimi očmi, skozi vesti o novih nacionalizacijah te ali one banke, sesuvajo v prah. Če je še pred kratkim veljalo, da lahko nevidna ročica trga reši in odreši vse probleme, če so se teoretiki in praktiki celotna devetdeseta spraševali, kje je sploh ta država v eri globalizacije, se danes zdi, da je ta anahronizem globaliziranega sveta brez meja edini jez, ki morda lahko zadrži svet pred padcem v neverjetne globine.
Vse se vrača. Vrača se nacionalizacija, vrača se nacionalni interes (vsak rešuje svoje), vračajo se nacionalni šampioni in podjetja, ki so prevelika, da bi jih lahko pustili propasti.
Panika je razumljiva, saj nihče ne ve natančno, kje se končna pot navzdol. Ko gledate tiste najpomembnejše svetovne politične in gospodarske akterje, ki so še pred kratkim z vso zavzetostjo pihali na rog neoliberalnih reform, danes pa nemočno vijejo roke in upajo na čudež, ni razloga za veselje. Slovenijo prvič v njeni kratki zgodovini čaka resen pretres, ko “zgodba o uspehu” ne bo več samoumevna. Le najbolj zakrknjeni slovenski “mladoekonomisti” še niso povsem zamenjali plošče; pri drugih, tistih “gibkih” bralec ne more verjeti, da gre za iste osebe. Regulacija je na vseh ustnicah, nacionalizacij najbolj normalna stvar na svetu. Friedman in Hayek se obračata v grobu.
Seveda, enkrat bo minila tudi ta kriza, vprašanje pa ostaja, kaj se bomo iz nje naučili. Bomo vse pozabili? Bomo ob prvi priložnosti spet zatulili na rok simplističnih ekonomskih receptov? Bomo socialno državo vedno znova žrtvovali na oltarju nedotakljive globalizacije? Bomo v rednih presledkih vedno znova “socializirali izgube in privatizirali dobičke”?
Ne vem, vse je še odprto. Jasnejša slika se bo pokazala šele, ko bo prva panika popustila. Vse je odvisno, kako globoka in dolgotrajna kriza nas čaka. Leto 1929 je prineslo obsežne reforme, ki so se obdržale desetletja in vpletenim državam zagotovile leta blagostanja za večino državljanov. Največ, kar lahko upajo državljani, se skriva v upanju, da bo sledil New Deal 2.0. A ta ni samoumeven; kot nas uči primer Italije in Nemčije, lahko kriza prinese tudi druge odgovore; poroka državne represije in interesov kapitala ni povsem nepredstavljiva.
Konec zgodovine? Pa kaj še!
(Glasov: 2 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Jure, če ti ni težko vsak dan naklofati cele traktate o tem, kako se zlobni in nekompetentni kapitalizem končno in dokončno sesuva v prah, potem bi lahko v jutrišnji dizertaciji posvetil en kratek odstavek tudi temu, kaj je po tvojem boljša alternativa. To bi res z veseljem prebral! Mislim, da nisem ne od tebe ne od kakšnega drugega apokaliptičnega preroka nisem slišal še čisto absolutno nič, kar bi mi dalo upanje, da alternativa sploh obstaja.
Ker če je res ni, potem nam ne ostane drugega, kot da se vrnemo na palme, ali pa storimo en lep kolektivni samomor, pri čemer si ti lahko naš Jim Jones…
” ali pa storimo en lep kolektivni samomor”
priporočam
King, kaj bo tvoje naslednje globokoumno priporočilo? Malo razmisli o logiki, po kateri ne smeš kritizirati nikogar, če sam nisi sposoben njegovega dela bolje opraviti. A se res lahko samo čevljarji pritožujejo nad preozkimi čevlji, medtem ko moramo ostali biti lepo tiho in ponižno prenasati žulje, ki so posledica dela nesposobnih, arogantnih kopitarjev?
@Tea
Ne, ni res, da naj samo čevljarji jamrajo zaradi žuljev. Ampak če nadaljujemo kar s tvojo prispodobo: Jure in podobni zadnje tedne ob vsakem novem krvavem žulju doživijo orgazem, ker nam lahko po tem spet pribijajo, kako so oni že leta govorili, da ljudje ne rabimo nobene obutve. To je bolj kompletna karikatura.
No, ta tvoja zadnja pripomba pa je ze na nivoju Pezdirja: edina alternativa zeleznim gojzerjem so bose noge, ki jih bojda zagovarja celo Bush…
King Kong,
le kdaj se boš vrnil nazaj v neoliberalni živalski vrt, od koder si očitno ušel?
King Kong, “alternativa” je kar se teh zadev tiče, predvsem ena: varnost. Bančništvo bi lahko regulirali tako, da bi bilo pri dajanju posojil previdnejše, pač na ceno “učinkovitosti”. A ravno ta “učinkovitost”, bolje rečeno naspidiranost je vodila v zmešnjavo s hipotekarnimi obveznicami in šit je bil že tu.
In kdo bo ta vsevedna in vsemogočna avtoriteta, ki jo bomo spraševalo po “varnosti” in “učinkovitosti” investicij ter po pravem razmerju med njima?
Vsekakor ne trga. On je, kakor je sedaj že splošno znano in se počasi pozna tudi na naših denarnicah, popušil.
Da konca zgodovine ni, vemo že dolgo. Pa tudi Fukuyama s svojim heglovskim zaključkom ni nič kaj originalen.
Vendar kapitalizem ni slab, zato ker ne deluje popolnoma in ga tresejo periodične krize. Kapitalizem je slab, ker je nepravičen. In zaradi tega bo moral propasti, ne pa zato ker se finančni gambling ne obnese.
Rešitve oz. alternative pa ne morejo biti recepti za potico, ampak nastanejo skozi boj. Znane so premise, dokončne slike pa ne more biti. Utopije so večinoma totalitarne zamisli intelektualne avantgarde. Kot je zamisel intelektualne avantgarde liberalna demokracija in kapitalizem kot najboljši gospodarski sistem.
Kdor pričakuje recepte za novo družbo, nikoli ni študiral revolucionarnih gibanj, niti ni razumel dogajanja v njih. Plastičen prikaze tega procesa je v filmu Kena Loacha Land and Freedom, ko kmetje razpravljajo, kako na novo urediti poljedelstvo v osvobojeni vasici.
@kronist
Kapitalizmu se imaš za zahvalit, da si sploh do zdej mel kej v denarnici in celo za to, da si denarnico sploh imel. In nič se ne boj, večina trgov bo tudi vnaprej približno tako prostih, kot do sedaj. Ljudje, ki sprejemajo odločitve, si z vašimi ne-rešitvami (ne-kapitalizem, ne-prosti trg, ne-liberalizem, ne-to, ne-ono…) na srečo nimajo kaj pomagati, ljudje ki rešitve ponujajo, pa so dovolj inteligentni, da se vaših revolucionarnih igric ne bodo šli. Trg bo prevladujoča metoda določanja menjalnih razmerij tako še jutri, drugo leto, čez deset let in verjetno tudi, ko bom jaz umrl.
Ne da ni konec zgodovine, konec ni ničesar. Mogoče poceni kreditov kreditno nesposobnim, ampak to je itak bila utopija… The market will reign unvanquished.
@kriptoproletarec
ti pa malo razmisli o tem, kdo pravi kaj je “pravično” in kaj ne, od kje smo definicijo sploh dobili (glede na to, da verjetno ne verjameš v Boga), preden nadaljuješ s svojo filozofijo pravičnih in nepravičnih sistemov…
kriptoproletarec, zakaj je že kapitalizem nepravičen?
Privilegiran položaj lastnikov kapitala proti delavcem?
Škoda, da se tista enačba “vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah” ne izide (slednje je vedno večje - razlog: človeška narava). Oziroma se izide v totalitarnih sistemih, kjer oblast določa (prekomerne) zmožnosti in (človeka nevredne) potrebe.
Sicer pa veliko sreče pri revoluciji. Katera revolucija je že ustoličila kapitalizem kot prevladujoči sistem?
Industrijska revolucija. Pa preden kdo reče, da se je ta zgodila po mirni poti, naj malo pogleda po zgodovini, kolonialnih plenjenjih in “odpiranju” zaostalih držav kapitalizmu. Potem mu bo jasna tudi Leninova “imperializem kot najvišji stadij kapitalizma”.
“The market will reign unvanquished.”
King-King, a to krilatico si si na čelo nalimal? Če nisi sledil, smo trgu že davno nadeli uzde, da ne bi gospodoval tako gospodovalno. Pa še malo mu bomo pristrigli krila.
kronist, Marx pravi drugače (če se prav spomnim), pa tudi tista revolucija ni minila brez žrtev.
Glede odpiranja kapitalizmu - katera država je danes po GDP/capita na slabšem, ker je uvedla kapitalizem?
Kako je že bilo tam, kjer so v isti deželi poskusili še socializem/komunizem (zahodna in vzhodna Nemčija, Severna in Južna Koreja)?
Po tvojem verjetno ne šteje GDP, ampak kakovost življenja (po nekem subjektivnem kriteriju), s čimer lahko pokažeš, kako smo pokvarili afriška plemena ali kako čudovito se imajo lačni v S. Koreji.
Zgodovina globalnega kapitalizma je tudi zgodovina plenjenja. Veliko Britanijo se opeva kot novodobno kapitalistično silo, pa je vladala nad imperijem, kjer pokoli civilnega prebivalstva in koncentracijska taborišča z namenom ohraniti gospodarsko-politični primat niso bili nič škandaloznega.
Kapitalizmov je več, ne samo eden. In ko že omenjaš Južno Korejo: je ena izmed tistih držav, ki so močno ščitile domači trg s carinami, kršile pravice do intelektualne lastnine ameriških firm, z državnimi pomočmi spodbujale nacionalne šampione ter izjemno počasi liberalizirale svoje gospodarstvo.
S tem je Južna Koreja prekršila pravzaprav vse recepte, ki jih danes zagovarjajo in vsiljujejo razvite države: odpiranje trga, spoštovanje IP, ukinitev subvencij, liberalizacija / privatizacija. Korejci pravijo, da je ravno zaradi tega postala sila v globalnem gospodarstvu.
Komunizem ni nek jaki model, pa je vseeno spravil človeka v vesolje pred “liberalnim” kapitalizmom. Kaj točno je Kitajska, nobenemu ni jasno. Ampak razmišljati o poteh ekonomskega razvoja v binarni opoziciji kapitalizem / komunizem je veliko preveč popreproščeno, da bi zajelo razlike med različnimi potmi, ki jih uberejo različne države.
Samo spomni se, kakšne oslarije nam je svetoval IMF. Pa ga na srečo nismo ubogali. Danes pa immo kar spodoben standard, Islandija je pa v razsulu.
Predvsem nam je svetoval fiksen tečaj. Mladoekonomisti še danes ne morejo preko tega, da je takrat vlada washingtonskim dečkom pokazala vrata.
Problem, ki ga imamo pri nas, ni kriza. Ta bo (je) prišla in tisti, ki se morajo z njo ukvarjat, približno vedo, kako ravnati. Vprašanje ta hip ni nacionalizacija da ali ne, ampak “koliko nacionalizacije”. Hkrati je dokaj naivno misliti, da je kapitalizem v krizi. Ni. Ta kriza je dokaz, da je kapitalizem zdrav in da deluje, kajti brez kriz sploh ne more obstajati. Je pa res, da se bolezni kapitalizma zdravijo s socialističnimi ukrepi. In obratno.
Seveda pa pri nas - pa še kje - mnogi ne morejo prebavit dejstva, da so apostoli liberalizma čez noč zavrgli “pravo vero” in (čeprav s stisnjenimi zobmi) malo pobrskali po Kardeljevih zbranih delih.
Dilema, ki trga bolj stekle med našimi mladoekonomiste torej je, kako pojasniti ta nenadni obrat in ostati živ. Mislim, da se ta hip redkokdo reži težavam kapitalizma. Se pa naglas krohotamo zadregam mladoekonomističnih pridigarjev, katerih pridige so dejstva “na terenu” poslala na smetišče zgodovine, kjer zdaj delajo družbo idejam o planskemu gospodarstvu.
Trg pač rabi nadzor. Enkrat bolj, drugič manj. Ampak ga rabi.
Saj imamo Zvezo potrošnikov, pa je noben trgovec ne jemlje resno.
Saj po svoje je smešno odgovarjati namišljeno izobraženim osebkom. Ma naj bo še enkrat zelo na kratko.
MatejM citat: Škoda, da se tista enačba “vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah” ne izide (slednje je vedno večje - razlog: človeška narava). Oziroma se izide v totalitarnih sistemih, kjer oblast določa (prekomerne) zmožnosti in (človeka nevredne) potrebe.
Človeka nevredne potrebe ustvarja kapitalizem s svojo mašinerijo ekonomske propagande. O človeške naravi pa ne bomo na tem mestu.
King-KIng: Res se mi ni treba vračati k Aristotelu in Tomažu Akvinskemu, da bi o pravičnosti s tabo razpravljal. Dovolj mi je Marxova teorija o presežni vrednosti.
@kriptoproletarec
Maš prav - če ti je Marxova dogma presežnega dela dovolj, potem je vsaka resna razprava odveč. Za konec samo še besede JM Keynesa, ekonomista ki ga socialisti radi čislate zaradi njegove doktrine državnega intervencionizma in mu pripisujete uspehe evropskih socialnih držav 1950-80: “How can I accept the [Communist] doctrine, which sets up as its bible, above and beyond criticism, an obsolete textbook which I know not only to be scientifically erroneous but without interest or application to the modern world? How can I adopt a creed which, preferring the mud to the fish, exalts the boorish proletariat above the bourgeoisie and the intelligentsia, who with all their faults, are the quality of life and surely carry the seeds of all human achievement? Even if we need a religion, how can we find it in the turbid rubbish of the red bookshop? It is hard for an educated, decent, intelligent son of Western Europe to find his ideals here, unless he has first suffered some strange and horrid process of conversion which has changed all his values.”
Ne morem si kaj, dane bi še enkrat ponovil najboljšega Keynesovega stavka o malikovalcih Marxa: “It is hard for an educated, decent, intelligent son of Western Europe to find his ideals here, unless he has first suffered some strange and horrid process of conversion which has changed all his values.”
Hahahahaha, genialno! In zelo res!
King Kong, neko tezo ovrži ali pa dokaži na strokoven, logičen način ne pa s citiranjem pietizmov raznih “avtoritet”. To je taktika nedonošenčkov. Sicer ni nič narobe z naslanjanjem na “avtoriteto”, če je argument ki ga daje seveda logičen in smiselen, če se pa nekomu zgolj zdi, da je nekaj “zelo res”, pa je to bolj en klinc vredno.
@Boris_j
Katero tezo naj sploh ovržem? Preden me kritiziraš, si rajši preberi, na kakšne težke argumente sem odgovarjal. Jaz sem kriptoproletarca vprašal, po katerem metru on razvršča sisteme na “pravične” in “krivične” od kje njemu sploh tak absoluten meter, ki drži brez vsake debate, pa sem dobil sledeč odgovor:
“Res se mi ni treba vračati k Aristotelu in Tomažu Akvinskemu, da bi o pravičnosti s tabo razpravljal. Dovolj mi je Marxova teorija o presežni vrednosti.”
V enem stavku tri (3) avtoritete, brez enega samega citiata - kot da bi moral že ob samem dejstvu, da zna fant našteti par imen, pasti po tleh in mu dati prav. In ko mu eno izmed njegovih najsvetejših avtoritet napadem s citatom socialistom ljubega ekonomista, mi ti prijaviš, da je to “taktika nedonošenčkov”. Mogoče je res, ampak ne morem proti nedonošenčkom uporabiti težje argumentacijske artilerije…
Hja, pravičnost. Pravičnost je kot vemo izredno “mehek” pojem, izjemno relativen, kot že pravi rek “pravico si vsak razlaga po svoje”. Ampak v grobem se pravičnost da opredeliti kot pravično deljenje stroškov in koristi. Za pravičnost je bistveno upravičevanje. Eden izmed glavnih problemov kapitalizma je kako upravičiti enormne razlike med ljudmi.
Recimo, če nek manager opravlja petkrat težje in odgovornejše delo od nekega zaposlenega v podjetju, zakaj namesto, da bi dobil petkrat večjo plačo, v resnici dobi petdesetkrat ali pa celo petstokrat večjo plačo? Seveda se da z računico povedati, ker so ga pač pripravljeni toliko plačati. Problem je v tem, ker ne moreš realno izmeriti napora pri delu, ne moreš dokazati, da je nekatero delo 50krat težje od nekega drugega in tega v bistvu nobeden ne dela. V resnici se vse konča pri volji in izsiljevanju in tisti z več maneverskega prostora z več moči, bo zmagal.
Če nek manager ni voljan delati za določeno plačo bo šel v drugo podjetje, če nek delavec ni pripravljen delati za določeno plačo, se bo dejavnost preselila na Kitajsko, in tako naprej. Konča se pri izsiljevanju in volji ne pri upravičevanju, pri tem za koliko je nekdo pripavljen (ali pa prisiljen) delati in koliko moči ima. In spet smo na začetku, pri tem da si vsakdo pravico “razlaga po svoje”, tistemu ki je udobno bo trdil da je nekaj pravično, tistemu ki ni bo rekel, da je nepravično.
Močni zagovorniki trenutnega neoliberalnega reda pogosto trdijo kako je kapitalizem racionalen, da “deluje”, itd. A ne gre pozabiti, da je ta svet paradoksen. Vsa ta racionalnost vodi in je v preteklosti že vodila do tega, da se je množicam zazdelo, da je že vse absurdno in da sodelovanje, ter pristajanje na uveljavljena razmerja moči nima več smisla, ni pravično, konkretneje: ni več udobno.
Pri Keynesu mi je najbolj zanimiv tale del:
“How can I adopt a creed which, preferring the mud to the fish, exalts the boorish proletariat above the bourgeoisie and the intelligentsia, who with all their faults, are the quality of life and surely carry the seeds of all human achievement? Even if we need a religion, how can we find it in the turbid rubbish of the red bookshop?”
Seveda, umazan delavec se dekandentemu snobu in domišljavcu Keynesu ni smel približati na 100 metrov, edino mogoče takrat, ko se je Johnu zahotelo gejevskih igric na kakšnem dvorcu na podeželju. Da bi pa navadno ljudstvo imelo pravico odločati o svoji usodi, to pa ne. Keynes je bil avantgarda buržoazije, Lenin avantgarda proletariata. Razlika med njima v vprašanju, komu je dana moč odločanja, minimalna.
Keynesova oznaka marksistične analize kapitalizma kot znanstveno nevzdržne je cenen predsodek salonskega levičarja (in dobro stoječega kapitalista). Še danes je Marx v ekonomskih učbenikih poleg Keynesa. Pri politični ekonomiji pa brez Keynesa še nekako gre, brez Marxa nikakor.
@kriptoproletarec
“Človeka nevredne potrebe ustvarja kapitalizem s svojo mašinerijo ekonomske propagande. O človeške naravi pa ne bomo na tem mestu.”
Torej v zlati dobi socializma, ko nismo imeli ekonomske propagande, človeka nevrednih potreb nismo imeli?
Zakaj pa smo hodili v tujino po (skoraj) vse dobrine?
Od kje te potrebe, če pa smo bili od malega vzgojeni zgolj za človeka vredne potrebe (po delu, kulturi in eksistencialnemu minimumu)?
Pa še tale iz Marketing 101, verjamem, da je ne poznaš: ljudem ne ustvarjamo potreb, ampak načine zadovoljevanja potreb. (Za tipologijo potreb pa lahko vzameš kar hierarhijo potreb Maslowa).
Prosim za resen odgovor, ne pa za še eno kratko puhlico.
Pa še to: prosim, navedi enega voditelja/propagandista socialističnega/komunističnega režima, ki ni imel “človeka nevrednih potreb”.
Kolikor vem, so bili vsi asketi :)
@kronist
Mislim, da se s to Keynesovo izjavo strinja vsak zdrav človek! Sej proti delavcem nimam nič, ampak na žalost je pač dejstvo, da se tudi sami manj ukvarjajo z razmišljanjem o svetu okrog njih kot pa intelektualci. Prav tako jih večina za tako početje nima primerne izobrazbe, ki je - jebiga - za to pač vsaj koristna, če ne že nujno potrebna.
Zakaj ne greš recimo k rudarju namesto k zdravniku, ko te matra zdravje, ali pa k šivilji v Muro namesto k arhitektu, da ti načurtuje hišo? Za to delavci pač niso preveč dobri ali kaj? Ampak ko pride pa do mnogo pomembnejših vprašanj in odločitev, ki zadevajo usode in življenja miljonov, takrat so pa delavci nenadoma bolj kompetentni, kot pa profesorji, ekonomisti, podjetniki, znanstveniki, izobraženci in ostala inteligenca. Ma dej, ne seri… Prodajaj ti svoja Marxistična jajca komu drugemu…
Kako vodi državo “avantgarda proletariata” v primerjavi z “avantgardo buržoazije” pa smo itak videli v praksi (in še lahko gledamo na zgledu zadnjih utrdb proletarjata: Kube in Severne Koreje), tako da se v kakšne filozofske traktate sploh ni potrebno spuščati. Iz Kube v povprečju pobegne človek vsakih 20 minut, tja pa… ehm… nihče. Če se ti “avantgarda proletariata” res tako dopade, naredi recimo Severni Koreji uslugo in jim popravi imigracijsko statistiko. Mislim, da te tukaj ne bomo preveč pogrešali…
Nisem imel veliko časa zadnje dni, da bi na dolgo odgovarjal na zadeve o katerih se ne bomo nikoli strinjali. O pravičnosti ne moreš napisati enega stavka, ampak je to tema za debele knjige. Če omenim par imen, to napišem v domnevi, da sogovornik teze o pravičnosti teh ljudi pozna in mi ni treba lepit citatov z neta.
Hm, o potrebah pa bi lahko precej razpravljali. Ni vse v Maslowu.
“Pa še tale iz Marketing 101, verjamem, da je ne poznaš: ljudem ne ustvarjamo potreb, ampak načine zadovoljevanja potreb. (Za tipologijo potreb pa lahko vzameš kar hierarhijo potreb Maslowa).”
Tega res ne poznam (Marketing 101), kot tudi ti marsikaj ne poznaš. Ne morem se pa strinjati, da se potrebe ne ustvarjajo. Bolj kot Maslow me glede tega prepriča Fromm. Na žalost nimam citatov pri roki.
Za kapitalizem je značilno spodbujanje potrošnje, kar ni značilno za nobeno drugo družbo. Edino kar lahko rečemo je, da potreba po nakupovanju izvira iz neke notranje nepotešene želje in se potem zadovoljimo z občutkom sreče, ko nekaj kupimo.
Najbolj bedasto pa je stalno omenjanje Kube in Severne Koreje. Če bi imeli malo zgodovinskega znanja, bi vedli, da je že leta 1917 proti boljševikom nastopil del delavskega gibanja, ki se je ravno tako zavzemal za svobodno družbo brez izkoriščanja. In na tem blogu nisem opazil nikogar, ki bi poveličeval bivše socialistične režime. Ki so na srečo sami odmrli, kapitalističnim režimom bo pa potrebno dodati še kako brco.
Marketing 101 je pač ime za osnove marketinga, tako kot Ekonomija 101. Pri slednji se npr. naučimo, da so trgi najbolj učinkovit mehanizem upravljanja družbenih razmerij, tržne pomanjkljivosti pa se ignorira, ker bi modele Ekonomije 101 naredila prezapletene. King-King je ostal pri 101 bukvah, tako kot še marsikdo.
@kronist
Tvoj kolega pa očitno še do 101 bukev ni prišel, zanje še niti slišal ni. Trenutno je pri ilustrirani slikanici za predšolske otroke “Kuža Piki sreča Marxa”, hehe…
Nihče ne ignorira pomanjkljivosti kapitalizma, bimbo! Vse kar tukaj poudarjam je, da je kljub vsem velikim in malim problemom to še vedno daleč najboljši ekonomsko-družbeni sistem. Ne samo najboljši, trenutno je to edini sistem. Pred oktobrsko revolucijo je mogoče res zgledalo, kot da je kapitalizem dobil konkurenco. Socializem in komunizem sta imela precejšnjo podporo tako med delavci kot med nekaterimi intelektualci širom Evrope, ki so idejo alternativnega sistema razvili precej daleč še pred njeno dejansko implementacijo. (Kako se je socialni eksperiment končal mi ni treba ponavljati). Danes česa podobnega preprosto ni!
Kritiki kapitalizma niste sposobni ponuditi ene same alternative, čeprav kapitalizmu obljubljajte skorajšnji konec. Kaj bomo torej brez njega, koliko nazaj naj se vrnemo? Razsvetljena monarhiha? Fevdalizem? Plemensko lovstvo in nabiralništvo? Kot da je kapitalizem tako slab, da se je boljše vrniti prehistorično anarhijo in nazaj v jame in na palme… Kriptoproletarcu bi se sicer to verjetno bolj dopadlo, kot pa mukotrpno potrošništvo in boleče izobilje, ampak večino ljudi boste s tako alternativo težko dobili na svojo stran. (Ajde, sicer je res, da tudi komunizem ni bil nikjer sprejet s širokim soglasjem, ampak tokrat vas hvala Bogu ni dovolj za nasilno revolucijo, teror in množične poboje).
Skratka, kapitalizem ni popoln, je pa daleč najboljši. In trenutno ni čisto zdrav, ampak tudi ni mrtev. Vaše poslavljanje od kapitalizma ob njegovih občasnih problemih zgleda približno tako, kot bi človeka pokopali, ko bi enkrat kihnil. Ali pa kot bi naša človeška telesa razglasili za nevredna življenja, ker včasih dobijo gripo in ker z njimi ne moremo letet. Ampak jebiga, realnost je pač taka, da je to vse kar imamo. Če vam ni všeč, se lepo potihem odstranite z obličja zemlje, tistim, ki pa smo pripravljeni vztrajati v boleči “potrošnji” in “nepotešenih željah” ki jih občasno “zadovoljimo z občutkom sreče, ko nekaj kupimo” pa dovolite, da to še naprej počnemo.
butec, kdo pa govori o kapitalizmu vs socializmu? In ko pravi siol, kapitalizem ni eden, kapitalizmov je več. In če nam tvoj smrdi, še nismo za diktaturo proletariata.
Seveda pa nihče ne pričakuje, da bo to šlo v tvojo betico.
@Jure
Socializem sem dal zraven zgolj kot edini primer alternative kapitalizmu v novejši zgodovini, ker kakšne druge alternative od kritikov kapitalizma še preprosto nisem slišal. Sicer je res, da socializem precej tvojih somišljenikov še vedno odkrito časti in ga postavlja ob bok kapitalizmu, vendar sem izredno vesel, da si vsaj ti enkrat naglas povedal, da alternative kapitalizmu ni.
Praviš torej, da je vprašanje samo še, kateri kapitalizem je pravi? Kako bomo nastavili parametre in uredili detajle? Super, to lahko prestavi debato na drug nivo, če se le Kriptoproletarec in kronist ne bosta vrnila in spet pribila, da socializem še ni mrtev in da je popolnoma legitimna alternativa kapitalizmu.
Do takrat pa mi lahko poskušaš odgovoriti na naslednje. Če je kapitalizmov res več in če je Laissez-faire na eni strani spektra in na drugi recimo država z ogromnim vplivom na ekonomijo, visokimi davki, dušečo regulacijo vseh ekonomskih dejavnosti ter s velikim lastništvom podjetij, kje vmes je zate optimum? Če ne natančnega odgovora ne veš, daj prosim vsaj skiciraj zahteve, ki bi jih tak sistem po tvojem moral izpolniti. In če niti to ne gre, povej nam vsaj, kakšna merila te vodijo, ko nekatere kapitalizme razglašaš za prave in druge za napačne! Daj nam karkoli, o čemer se da debatirat! Do sedaj vem samo, da ti popolnoma prosti trg ni čisto všeč in čisto nič o tem, koliko regulirani trg ti pa je - in zakaj. Bi šlo?
Socializem je popolnoma legitimna alternativa kapitalizmu. Kapitalizem ni utemeljen na nobeni višji vednosti, ki bi mu dajala večjo a priori verodostojnost , ampak je vsakokratni politični kompromis v določeni družbi. Zato tudi imamo več vrst kapitalizma. Nekateri celo pravijo, da je Švedska socialistična država - ampak to je pač švedska verzija kapitalizma (ali pa socializma, kdo ve).
Kar je mrtvo, je tržni fundamentalizem tipa Friedman in politični liberalizem tipa Rawls in Dworkin, in pa socializem tipa Stalin ali Tito.
Kako regulirati trg? Kateri trg imaš v mislih? Trg vžigalic, finančni trg, trg električne energije? V pogojih potencialno uničujočih eksternalij in mrežnih učinkov, feedback zank in naravnih monopolov reguliraš drugače kot v pogojih popolne konkurence. Odgovore na svoja vprašanja boš dobil, ko boš konkreten, ne pa da bulazniš o socialistih.
@kronist
Čim izjaviš nekaj takega kot “Socializem je popolnoma legitimna alternativa kapitalizmu”, se posloviš od opevanih skandinavskih sistemov. Ti niso “alternative” kapitalizmu, pač pa na kapitalizmu temelječe socialne države. Čim govoriš o “alternativi kapitalizmu” imaš v mislih lahko le ne-kapitalistične, torej real-socialistične ureditve Sovjetske zveze, Jugoslavije ali pa Severne Koreje, kjer “proizvodna sredstva” (da uporabim termine iz tvoje biblije) niso v lasti posameznikov, pač pa v upravljanju proletariata.
Kapitalizmu alternativni socializem torej preprosto JE diktatura proletarjata, kar pomeni, da očitno tudi z Juretom (ki eksplicitno pravi: “nismo za diktaturo proletariata.”) nista v istem čolnu!
Tvoje nebulozne izpeljave me ne zanimajo preveč. Za državni kapitalizem, kot se prakticira predvsem v azijskih državah z velikim deležem državnega lastništva v gospodarstvu (Singapur, Kitajska, etc.), še verjetno nisi slišal. Tam ni nobene diktature proletariata po sovjetskem modelu, prej diktatura oligarhov.
In ja, socializem je popolnoma legitimna alternativa kapitalizmu, ker kapitalizem ni noben od višjega bitja ali neskončnega ratia dan sistem, ampak vsakokratni politični kompromis, ki se ga da kdajkoli spremeniti. Daleč od tega, da bi bil kapitalizem (tudi če odmislimo njegove neskončne variacije) nekakšen zakon gravitacije.
King Kong tebe daje problem, ki se mu reče “cocision”. Človek ti mora v dveh stavkih povedati tisto kar bi rad, drugače se mi zdi, da ga nekako odrežeš in ne poslušaš več. Če že govoriš o alternativi kapitalizma, povej jasno kaj kapitalizem sploh je. Tudi tukaj opažam, da se tudi dostikrat ne klapamo. Kapitalizem je zame v grobem sistem, kjer je večina lastnine zasebne, tako da je omogočena akumulacija kapitala. In če si že opazil je v zadnjih 30 letih, kot non-stop poudarja Žižek, antagonizem kapitalizem vs. socializem v debatah v glavnem izginil. Glavno vprašanje je kako urejati stvari v kapitalizmu. Žižek se s tem seveda ne sprijazni in skuša razmišljati dalje od tega. In to še zdaleč ni neko obskurno vprašanje, lahko pomeni celo preživetje ali pa izogib velikim krizam in tako naprej. Alternativa sedanjemu načinu kapitalizma pa je vsekakor mogoča, kajti to je praktično “najbolj globalna” od vseh in to logično je razmišljati kako to v prihodnje ublažiti ali pa se celo izogniti. En preprostejših načinov je regulacija bančništva, recimo da banka obdrži del kredita, ki ga daje in bolje kontrolira komu daje denar.
Če ljudje kritizirajo današnji kapitalizem, kaj je narobe s tem? In če poslušaš dostikrat konkretno povejo kaj jih moti, ne nekaj “na splošno”. Npr. odpuščanje, predrago izobraževanje, predragi zdravstveni stroški, kar je vse posledica krčenja javnih izdatkov, itd… Nekoč so se najbrž tudi posmehovali ideji vojnega prava, mednarodnega prava, češ vojne se ne da ustaviti, tako kot se danes posmehujejo idejam da se da ustaviti pohlep najbolj priviligiranih slojev globalnega kapitalizma- finančne elite. Alternativa je marsikaterega kritika v bistvu že na dlani, da se tisto kar jih moti preprosto ukine, evo ti alternativo. Od kje pa tebi ideja da, če se določeno dejavnost regulira ali pa prepove, da je nekaj treba “postaviti na njeno mesto”? Ko prepovejo kajenje ga nekje sicer dovolijo v določenih lokalih, nekje pa nikjer, tako je to.
“Socializem sem dal zraven zgolj kot edini primer alternative kapitalizmu v novejši zgodovini, ker kakšne druge alternative od kritikov kapitalizma še preprosto nisem slišal.”
Nisi slišal ali nisi upošteval? Alternativ, oziroma idej in konceptov kako živeti je ogromno, če pa tebi nekako “ne sedejo”, ali pa će v njih dvomiš, ni problema. A to še ne pomeni, da za njih še nisi slišal ali pa, da ne obstajajo. Tukaj je en “alternativen” primer, ki sem se ga zdajle spomnil: http://en.wikipedia.org/wiki/Participatory_economics, http://www.anarkismo.net/article/10140
King Kong tebe daje problem, ki se mu reče “cocision”. Človek ti mora v dveh stavkih povedati tisto kar bi rad, drugače se mi zdi, da ga nekako odrežeš in ne poslušaš več. Če že govoriš o alternativi kapitalizma, povej jasno kaj kapitalizem sploh je. Tudi tukaj opažam, da se tudi dostikrat ne klapamo. Kapitalizem je zame v grobem sistem, kjer je večina lastnine zasebne, tako da je omogočena akumulacija kapitala. In če si že opazil je v zadnjih 30 letih, kot non-stop poudarja Žižek, antagonizem kapitalizem vs. socializem v debatah v glavnem izginil. Glavno vprašanje je kako urejati stvari v kapitalizmu. Žižek se s tem seveda ne sprijazni in skuša razmišljati dalje od tega. A to kako urejati stvari “znotraj kapitalizma” še zdaleč ni neko obskurno vprašanje, lahko pomeni celo preživetje ali pa izogib velikim krizam in tako naprej. Alternativa sedanjemu načinu kapitalizma pa je vsekakor mogoča, kajti to je praktično “najbolj globalna” kriza od vseh in logično je razmišljati kako take stvari v prihodnje ublažiti ali pa se celo izogniti. En preprostejših načinov je regulacija bančništva, recimo da banka obdrži del kredita, ki ga daje in bolje kontrolira komu daje denar.
Če ljudje kritizirajo današnji kapitalizem, kaj je narobe s tem? In če poslušaš dostikrat konkretno povejo kaj jih moti, ne nekaj “na splošno”. Npr. odpuščanje, predrago izobraževanje, predragi zdravstveni stroški, kar je vse posledica krčenja javnih izdatkov, itd… Nekoč so se najbrž tudi posmehovali ideji vojnega prava, mednarodnega prava, češ vojne se ne da ustaviti, tako kot se danes posmehujejo idejam da se da ustaviti pohlep najbolj priviligiranih slojev globalnega kapitalizma- finančne elite. Alternativa za marsikaterega kritika je v bistvu že na dlani, da se tisto kar jih moti preprosto ukine, evo ti alternativo. Od kje pa tebi ideja da, če se določeno dejavnost regulira ali pa prepove, da je nekaj treba “postaviti na njeno mesto”? Ko prepovejo kajenje ga nekje sicer dovolijo v določenih lokalih, nekje pa nikjer, tako je to.
“Socializem sem dal zraven zgolj kot edini primer alternative kapitalizmu v novejši zgodovini, ker kakšne druge alternative od kritikov kapitalizma še preprosto nisem slišal.”
Nisi slišal ali nisi upošteval? Alternativ, oziroma idej in konceptov kako živeti je ogromno, če pa tebi nekako “ne sedejo”, ali pa će v njih dvomiš, ni problema. A to še ne pomeni, da za njih še nisi slišal ali pa, da ne obstajajo. Tukaj je en “alternativen” primer, ki sem se ga zdajle spomnil: http://en.wikipedia.org/wiki/Participatory_economics, http://www.anarkismo.net/article/10140
@kronist,
tudi Frommovih pet osnovnih potreb ima svoje načine zadovoljevanja, ki so povezani s potrošništvom (saj so tudi dokaj analogne potrebam po Maslowu).
Recimo potreba po spoznavanju sveta (racionalnosti) se zadovoljuje tako, da imaš računalnik in dostop do interneta.
Včasih se je ta potreba zadovoljevala tako, da si imel radio, nato pa tako, da si imel televizijo. Ali tudi tako, da si imel zajetno zbirko knjig.
To, da rečeš, da si imel potrebo po radiu, TV, knjigah, računalniku, je lahko na prvo žogo pravilno, a verjamem, da se razumemo, kaj je pravi izvor, kaj je prava potreba. In kaj je način, kako to potrebo zadovoljimo.
Kdo je že govoril o ontološki podhranjenosti?
Pa še zahec: je že lepo “biti”, a pri tem je dobro “imeti” tudi kaj za pojest.
Smo že našli naše vrle askete?