Komu koristijo Jelinčičeve težave?

Veteranskega Jelinčiča je kljub “svinjarijam” (če uporabimo njegovo terminologijo), ki so zadnje čase naplavile v medijih, težko povsem politično pokopati, a kot kažejo zadnje ankete, kazen bo in ne bo zanemarljiva. V čigavo korist?

Če pogledate volivce, ki volijo SNS, je kakšen sklep lahko hitro na dlani (konstantno visoki deleži mladih in prvih volivcev, v povprečju manj izobraženi), drugje, recimo pri razporejanju levo – desno, pa je že težje. Še najboljša oznaka je verjetno “protestni volivci”, ki lahko v drugih okoliščinah volijo tudi za kakšno drugo stranko iz levega ali pa desnega pola.

“Protestna” narava ob brodolomu SNS seveda za trenutno vladajoče stranke predstavlja problem, za opozicijski SDS in SLS pa priložnost, še zlasti, ker lahko zelo gladko prevzameta štafeto na področjih, kot je recimo urejanje odnosov s Hrvaško. Čeprav ima SDS gravitacijsko prednost največje opozijske stranke, tudi SLS pri lovljenju Jelinčičevih volivcev ni brez adutov (trdo stališče glede Hrvaške, Podobnik, etc…), pri čemer pa bo ključno, če se bo slednji uspelo odviti iz kletke pomladniške solidarnost za vsako ceno. Slovenski politični prostor pridela mnogo iracionalnosti, a med glavnimi je zagotovo ta, da SDS popolnoma obvladuje desnico, postavlja teme in določa pravoverne odzive, SLS pa kot nekoliko bolj “kmečki” privesek pokorno sekundira. Povsem nerazumljivo, če vemo, da je maksimalni domet desnice relativno omejen, in da se potencialni potrošniki obeh desnih strank še kako prekrivajo.

Dejstvo, da SLS ni dala glasov za referendum o izbrisanih, lahko kaže, da se pasti v stranki morda le začenjajo zavedati. Če bi ob tem zmogli ponuditi še desno alternativo SDS-ovski paranoji in antikomunistični obsedenosti, bi se na naslednjih volitvah znale karte na desnici dobro premešati.