En teden sem bil zasebno v ZDA. Le nekaj dni manjka do bankrota države, pa sem si rekel, poglejmo še enkrat, preden gre dežela k vragu. Turkov Čas-opis
Če niste na tekočem: Mencinger je večkrat pojasnil, kako je s to izjavo, kar pa Financam (in Turku) očitno ne pomeni kaj dosti. Pač še eno orodje za obračunavanje z “gradualisti”. K vragu resnica in poštenost!
Naj Turk drugič pogleda, koliko je padel dolar in potem vpraša Kitajce, ali ni to vsaj malce podobn bankrotu.
Ekonomski analfabeti, kot je Turk, verjetno mislijo, da bodo ZDA rekle “jebeš, obveznic ne bomo več servisirali”. Naivno. ZDA bodo pustile, da bo dolar padel, z inflacijo pa zmanjšale realno vrednost svojih dolgov – oboje je bankrot lite.
Spet malo razmišljam. Komentar od Kronista bom spregledu, ker drugega kot konstantno kurcarje Amerike, res ni pričakovati od tebe. Je pa vseeno zgovoren podatek, ki sem ga prebral na Bloombergu, da je dolar še vedno najbolj donosna valuta na svetu. Pa še nekaj. Po 2. svetovni vojni je imela Amerika še večji dolg kot ga ima zdaj, pa kolikor so meni znane zgodovinske okoliščine ga niso zmanjšale z inflacijo (niti ga ni Japonska). In ves ta denar, ki je zdaj na drugem koncu sveta (Kitajska, Indija), je v končni fazi potegnil ogromno ljudi iz revščine. Ali ne?
Premalo razmišljaš, Rok. Svetujem ti tudi, da ne spregledaš mojega komentarja, ker jasno opiše, kako lahko država bankrotira, ne da bi nehala servisirati svoje obveznice.
Če pogledaš tečaj dolarja v primerjavi z drugimi valutami, lahko vidiš, da je v zadnjih nekaj letih zgubil 25 odstotkov svoje vrednosti. Če mi danes vrneš 100 dolarjev, ki sem ti jih posodil pred tremi, štirimi leti, mi vračaš denar, za katerega dobim 25 odstotkov manj. Obresti so bile v tem času rekordno nizke, tako da ne kompenzirajo padca dolarja.
Uporabljaš lahko naslednje HTML oznake: STRONG, A, BLOCKQUOTE, CODE
© 2004–2009. Vse pravice pridržane.
RSS. Blog uporablja prilagojeno predlogo Modern Clix.
To bom sicer spregledu, da lahko nek kao priznan ekonomist na podlagi enega prispevka z tako lahkoto izusti tako čudno trditev (in vem kako je kasneje to pojasneval). Vseeno pa bi nekaj vprašal, ker sem načeloma v ekonomiji bolj šibek. Kaj točno smo dosegli s tem, da smo nekatere naše gospodarske velikane “prodajali” našim ljudem? Kaj sem jaz, kot potrošnik s tem pridobil? Ves denar, ki bi šel lahko v razvoj podjetij, se je uporabljal za odkup in kasneje za odplačevanje kreditov. Ali je Pivovarna union, odkar jo je prevzela Pivovarna laško, na tržišče poslala kakšen nov produkt? Ker meni se zdi, da ga ni. In če že pišeš o Ameriki, kakšna je sploh razlika med njihovim balonom in našim? Prosim za neko kratko obrazložitev, ker meni se zdi, da imamo v Sloveniji neke monopole, ki pa za končnega potrošnika verjetno ne pomenijo najboljšo ceno.