Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams

V debato o istospolnih družinah so se nekoliko presenetljivo vključili tudi pri Financah, kjer so objavili zapis Ekonomija istospolnega rejništva izpod tipkovnice prof. dr. Matjaža Gamsa.

Matjaž Gams se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan še kot študent leta 1977, leto kasneje pa je vzbudil pozornost slovenske javnosti s svojo diplomo o računalniško vodenih šahovskih končnicah. Z magisterijem (1981) in doktoratom (1989) se je uveljavil med strokovnjaki na področju umetne inteligence. Matjaž Gams

Glede na to, da je urejanje družine bolj težko povezati z “računalniško vodenimi šahovskimi končnicami”, ne kaže dobro, kajne? In res, v celotnem zapisu se je mogoče strinjati samo s tem:

Problem statistik je v tem, da lahko prikažejo karkoli, posebej v rokah ideološko usmerjenih.

Izvajanje dr. Gamsa nam to nedvomno in v izdatni meri potrdi. Višek ideološke zlorabe nedvomno doseže tukaj:

Zadnja leta smo slovenski raziskovalci naredili kar nekaj analiz, ali sistem vrednot kot istospolna poroka vpliva pozitivno ali negativno na demografsko rast. Ko smo pognali inteligentne analize čez vse države sveta, je bil odgovor zelo jasen – istospolne poroke bistveno zmanjšajo reprodukcijsko sposobnost narodov.

Preprosto povedano: države z istospolnimi rejniki imajo rodnost, ki ne omogoča dolgoročne vzdržnosti, ne narodne, ne ekonomske. Med take države sodi tudi Slovenija. Nam grozi demografski samomor čez 100 do 200 let, če ne bomo ničesar spremenili na bolje, oziroma nam že sedaj grozi sesutje financ zaradi preveč upokojencev in premalo otrok. Sprejetje istospolnih rejnikov je torej slab obet, saj si bomo s tem verjetno rahlo poslabšali možnosti za demografsko preživetje oziroma za obnovitev demografsko zdržne strukture.

Dobro, pustimo ob strani, da sta slovenska javnost in trenutna slovenska zakonodaja izrazito nenaklonjeni istospolnim družinam, ob čemer se seveda odpira vprašanje, kako lahko “med take države sodi tudi Slovenija. To je v primerjavi z drugimi biseri čisto malenkosten spodrsljaj v dejstvih. Kaj je že rekel o statistiki? Gospod se nanjo zagotovo spozna, manj pa na tiste zadeve, ki govorijo, kdaj lahko sploh govorimo o vzročni povezanosti. Prof. dr. je ta koncept popolnoma poniknil in kaj hitro smo se znašli v polju popolnoma absurdne logike, ko naj bi zaradi pojava, ki bi verjetno na ta svet prinesel kakšnega otroka več (glej “gayby boom“), dejansko zmanjševali rodnost. Kako je to mogoče? Kot bomo videli v nadaljevanju, gre razmišljanje takole: liberalne vrednote (sekularnost, demokratičnost(!?!), …) -> nižja rodnost.

Ne bodi len, sem rekel in raziskavo, pripravljeno za neko srečanje enakomislečih, objavljeno pa v slovenski strokovni reviji za računalništvo in informatiko Informatica, v kateri je Gams seveda “managing editor”, celo poiskal ter v njej med drugim našel:

Since many experts in the field agree [10] that only direct factors can not explain the fertility rate determination, we further examined influence of the indirect TFR factors. We analyzed 11 attributes that express the society attitude towards general life questions: legality of homosexuality, legality of homosexual marriages, possibility of adoptions to homosexuals, number of suicides per 10000 persons (men only, women only, altogether), legality of abortion, number of abortions per 1000 people, number of divorces per 1000 persons, percent of women in the parliament.

From Figure 7 one can conclude that TFR is high in more conservative countries that don’t allow abortion and adoptions to homosexuals. TFR is high also in the countries that allow abortions but prohibit homosexuality. By this view more liberal countries have low TFR. The accuracy is as high as of the tree constructed on all the attributes, selected by the system. Again it seems that the value system plays an important role.

Torej, kaj sta avtorja v bistvu naredila: poiskala države, ki imajo liberalnejši odnos do homoseksualnosti, in primerjala njihovo rodnost z ostalimi – v bistvu sta torej pravzaprav primerjala najbolj razvite države (visoka pismenost, dostopnost kontracepcije, emancipacija žensk, dostopnost splava, dolgoletno šolanje…) in države v razvoju (?!) – in iz tega potegnila, da je manj diskriminatoren odnos do homoseksualnosti nekako (vzročno!???) povezan z nižjo rodnostjo. Genialno! Tako lahko res “dokažete” karkoli. Recimo: v skandinavskih državah je socialna država zagotovo bolj razvejana kot v kakem nerazvitem bantustanu z visoko rodnostjo. Nauk: socialna država uničuje rodnost! Kaj bi šele ugotovili s primerjanjem števila paličnih mešalnikov na gospodinjstvo! Sociologi bi se ob takih raziskavah in iz njih skonstruiranih ugotovitvah, nevrednih študentov prvega letnika, zjokali. Če bi bruc pred profesorja prinesel tole mineštro, bi dobil čisti cvek. Se vidimo v naslednjem semestru, ko boste preštudirali, kako se v znanosti kaj dokazuje, dragi kolega! Komentar, ki pribije žebljico na glavico:

Grozljivo je, da celo ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z znanostjo, ne ločijo koincidence od kavzalnosti.

Da smo naleteli na zanimiv problem, se še dodatno pokaže v zaključku:

/…/ according to the constructed trees, it is rather simple to influence the fertility rate – just improve literacy in women or just allow liberalization and decrease the influence of religion. And vice versa – to improve fertility, just e.g. improve moral values and decrease liberalization or decrease literacy or apply any of the remaining 10 or 15 attributes. Some are costly, some are unacceptable, e.g. decreasing literacy. According to some experts, practically all of these attributes are hard to implement in democratic countries.

Jah, ta presneta “demokracija”; v Iranu je tooooliko lažje. Zmanjšanje pismenosti žensk zavoljo večje rodnosti “ni sprejemljivo”. Zakaj že? Če na oltarju rodnosti že koljemo eno sveto kravo (enakopravnost državljanov), zakaj ne bi še kakšne druge? Zakaj ne ravno pismenosti pri ženskah? Če so že homoseksualni državljani lahko drugorazredni, zakaj ne bi bile še ženske? Učinek na rodnost bi bil v drugem primeru zagotovo še večji. Prepovejmo ob tem še kontracepcijo, “kolikor-jih-bo-bog-dal”,… problem zagotovo rešen!

Če kje, se ravno v tej točki da zapopasti vso škandaloznost razmišljanja Gamsa, ki sicer pravilno ugotavlja, da nekatere pridobitve in vrednote sodobnih sekularnih družb, kot so vse daljša vključenost v izobraževalne procese, podaljševanje “odraščanja”, kontracepcija, samostojnost žensk… precej verjetno negativno vplivajo na rodnost, vendar to še ne pomeni, da jih lahko zaradi tega kar pokopljemo. Do sem je sicer z umom prišel, saj se recimo večji pismenosti ni pripravljen odreči, medtem ko so homoseksualno usmerjeni državljani očitno lahko brez problema kolateralna škoda. Če je za potrebe višje rodnosti potrebno “vrednote”, o katerih ima polna usta, prilagoditi v smeri diskriminacije homoseksualnosti – on ne vidi problema. Hvala za take “vrednote”!

Za piko na i še podatki iz nekega povsem drugega članka, ki se o dokazovanju kavzalnosti ne spreneveda. Skandinavske države po sprejetju zakonodaje, ki ureja istospolne zveze:

T]here is no evidence that allowing same-sex couples to marry weakens the institution. If anything, the numbers indicate the opposite. A decade after Denmark, Norway and Sweden passed their respective partnership laws, heterosexual marriage rates had risen 10.7% in Denmark; 12.7% in Norway; and a whopping 28.8% in Sweden. In Denmark over the last few years, marriage rates are the highest they’ve been since the early 1970s. Divorce rates among heterosexual couples, on the other hand, have fallen. A decade after each country passed its partnership law, divorce rates had dropped 13.9% in Denmark; 6% in Norway; and 13.7% in Sweden. On average, divorce rates among heterosexuals remain lower now than in the years before same-sex partnerships were legalized.

P.S.1: Le kaj bi dr. Gams porekel na primer Islandije, dežele, ki je svetel zgled pozitivnega odnosa do homoseksualnosti, ob tem pa nima nikakršnih problemov z rodnostjo? Kako to, da je slika rodnosti v skandinavskih državah neproblematična in v primerjavi s slovensko naravnost zgledna?

P.S.2: Tale “ocvirk” je zate, Tea ;)

Prav tako ne boste našli na zahodu pogosto objavljanih podatkov, da so ciniki, nihilisti in strogi ateisti povprečno manj zdravi kot npr. verniki.