Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams

V debato o istospolnih družinah so se nekoliko presenetljivo vključili tudi pri Financah, kjer so objavili zapis Ekonomija istospolnega rejništva izpod tipkovnice prof. dr. Matjaža Gamsa.

Matjaž Gams se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan še kot študent leta 1977, leto kasneje pa je vzbudil pozornost slovenske javnosti s svojo diplomo o računalniško vodenih šahovskih končnicah. Z magisterijem (1981) in doktoratom (1989) se je uveljavil med strokovnjaki na področju umetne inteligence. Matjaž Gams

Glede na to, da je urejanje družine bolj težko povezati z “računalniško vodenimi šahovskimi končnicami”, ne kaže dobro, kajne? In res, v celotnem zapisu se je mogoče strinjati samo s tem:

Problem statistik je v tem, da lahko prikažejo karkoli, posebej v rokah ideološko usmerjenih.

Izvajanje dr. Gamsa nam to nedvomno in v izdatni meri potrdi. Višek ideološke zlorabe nedvomno doseže tukaj:

Zadnja leta smo slovenski raziskovalci naredili kar nekaj analiz, ali sistem vrednot kot istospolna poroka vpliva pozitivno ali negativno na demografsko rast. Ko smo pognali inteligentne analize čez vse države sveta, je bil odgovor zelo jasen – istospolne poroke bistveno zmanjšajo reprodukcijsko sposobnost narodov.

Preprosto povedano: države z istospolnimi rejniki imajo rodnost, ki ne omogoča dolgoročne vzdržnosti, ne narodne, ne ekonomske. Med take države sodi tudi Slovenija. Nam grozi demografski samomor čez 100 do 200 let, če ne bomo ničesar spremenili na bolje, oziroma nam že sedaj grozi sesutje financ zaradi preveč upokojencev in premalo otrok. Sprejetje istospolnih rejnikov je torej slab obet, saj si bomo s tem verjetno rahlo poslabšali možnosti za demografsko preživetje oziroma za obnovitev demografsko zdržne strukture.

Dobro, pustimo ob strani, da sta slovenska javnost in trenutna slovenska zakonodaja izrazito nenaklonjeni istospolnim družinam, ob čemer se seveda odpira vprašanje, kako lahko “med take države sodi tudi Slovenija. To je v primerjavi z drugimi biseri čisto malenkosten spodrsljaj v dejstvih. Kaj je že rekel o statistiki? Gospod se nanjo zagotovo spozna, manj pa na tiste zadeve, ki govorijo, kdaj lahko sploh govorimo o vzročni povezanosti. Prof. dr. je ta koncept popolnoma poniknil in kaj hitro smo se znašli v polju popolnoma absurdne logike, ko naj bi zaradi pojava, ki bi verjetno na ta svet prinesel kakšnega otroka več (glej “gayby boom“), dejansko zmanjševali rodnost. Kako je to mogoče? Kot bomo videli v nadaljevanju, gre razmišljanje takole: liberalne vrednote (sekularnost, demokratičnost(!?!), …) -> nižja rodnost.

Ne bodi len, sem rekel in raziskavo, pripravljeno za neko srečanje enakomislečih, objavljeno pa v slovenski strokovni reviji za računalništvo in informatiko Informatica, v kateri je Gams seveda “managing editor”, celo poiskal ter v njej med drugim našel:

Since many experts in the field agree [10] that only direct factors can not explain the fertility rate determination, we further examined influence of the indirect TFR factors. We analyzed 11 attributes that express the society attitude towards general life questions: legality of homosexuality, legality of homosexual marriages, possibility of adoptions to homosexuals, number of suicides per 10000 persons (men only, women only, altogether), legality of abortion, number of abortions per 1000 people, number of divorces per 1000 persons, percent of women in the parliament.

From Figure 7 one can conclude that TFR is high in more conservative countries that don’t allow abortion and adoptions to homosexuals. TFR is high also in the countries that allow abortions but prohibit homosexuality. By this view more liberal countries have low TFR. The accuracy is as high as of the tree constructed on all the attributes, selected by the system. Again it seems that the value system plays an important role.

Torej, kaj sta avtorja v bistvu naredila: poiskala države, ki imajo liberalnejši odnos do homoseksualnosti, in primerjala njihovo rodnost z ostalimi – v bistvu sta torej pravzaprav primerjala najbolj razvite države (visoka pismenost, dostopnost kontracepcije, emancipacija žensk, dostopnost splava, dolgoletno šolanje…) in države v razvoju (?!) – in iz tega potegnila, da je manj diskriminatoren odnos do homoseksualnosti nekako (vzročno!???) povezan z nižjo rodnostjo. Genialno! Tako lahko res “dokažete” karkoli. Recimo: v skandinavskih državah je socialna država zagotovo bolj razvejana kot v kakem nerazvitem bantustanu z visoko rodnostjo. Nauk: socialna država uničuje rodnost! Kaj bi šele ugotovili s primerjanjem števila paličnih mešalnikov na gospodinjstvo! Sociologi bi se ob takih raziskavah in iz njih skonstruiranih ugotovitvah, nevrednih študentov prvega letnika, zjokali. Če bi bruc pred profesorja prinesel tole mineštro, bi dobil čisti cvek. Se vidimo v naslednjem semestru, ko boste preštudirali, kako se v znanosti kaj dokazuje, dragi kolega! Komentar, ki pribije žebljico na glavico:

Grozljivo je, da celo ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z znanostjo, ne ločijo koincidence od kavzalnosti.

Da smo naleteli na zanimiv problem, se še dodatno pokaže v zaključku:

/…/ according to the constructed trees, it is rather simple to influence the fertility rate – just improve literacy in women or just allow liberalization and decrease the influence of religion. And vice versa – to improve fertility, just e.g. improve moral values and decrease liberalization or decrease literacy or apply any of the remaining 10 or 15 attributes. Some are costly, some are unacceptable, e.g. decreasing literacy. According to some experts, practically all of these attributes are hard to implement in democratic countries.

Jah, ta presneta “demokracija”; v Iranu je tooooliko lažje. Zmanjšanje pismenosti žensk zavoljo večje rodnosti “ni sprejemljivo”. Zakaj že? Če na oltarju rodnosti že koljemo eno sveto kravo (enakopravnost državljanov), zakaj ne bi še kakšne druge? Zakaj ne ravno pismenosti pri ženskah? Če so že homoseksualni državljani lahko drugorazredni, zakaj ne bi bile še ženske? Učinek na rodnost bi bil v drugem primeru zagotovo še večji. Prepovejmo ob tem še kontracepcijo, “kolikor-jih-bo-bog-dal”,… problem zagotovo rešen!

Če kje, se ravno v tej točki da zapopasti vso škandaloznost razmišljanja Gamsa, ki sicer pravilno ugotavlja, da nekatere pridobitve in vrednote sodobnih sekularnih družb, kot so vse daljša vključenost v izobraževalne procese, podaljševanje “odraščanja”, kontracepcija, samostojnost žensk… precej verjetno negativno vplivajo na rodnost, vendar to še ne pomeni, da jih lahko zaradi tega kar pokopljemo. Do sem je sicer z umom prišel, saj se recimo večji pismenosti ni pripravljen odreči, medtem ko so homoseksualno usmerjeni državljani očitno lahko brez problema kolateralna škoda. Če je za potrebe višje rodnosti potrebno “vrednote”, o katerih ima polna usta, prilagoditi v smeri diskriminacije homoseksualnosti – on ne vidi problema. Hvala za take “vrednote”!

Za piko na i še podatki iz nekega povsem drugega članka, ki se o dokazovanju kavzalnosti ne spreneveda. Skandinavske države po sprejetju zakonodaje, ki ureja istospolne zveze:

T]here is no evidence that allowing same-sex couples to marry weakens the institution. If anything, the numbers indicate the opposite. A decade after Denmark, Norway and Sweden passed their respective partnership laws, heterosexual marriage rates had risen 10.7% in Denmark; 12.7% in Norway; and a whopping 28.8% in Sweden. In Denmark over the last few years, marriage rates are the highest they’ve been since the early 1970s. Divorce rates among heterosexual couples, on the other hand, have fallen. A decade after each country passed its partnership law, divorce rates had dropped 13.9% in Denmark; 6% in Norway; and 13.7% in Sweden. On average, divorce rates among heterosexuals remain lower now than in the years before same-sex partnerships were legalized.

P.S.1: Le kaj bi dr. Gams porekel na primer Islandije, dežele, ki je svetel zgled pozitivnega odnosa do homoseksualnosti, ob tem pa nima nikakršnih problemov z rodnostjo? Kako to, da je slika rodnosti v skandinavskih državah neproblematična in v primerjavi s slovensko naravnost zgledna?

P.S.2: Tale “ocvirk” je zate, Tea ;)

Prav tako ne boste našli na zahodu pogosto objavljanih podatkov, da so ciniki, nihilisti in strogi ateisti povprečno manj zdravi kot npr. verniki.

17 odzivov na “Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams”

  1. bp pravi:

    He he, Gams je pozabil omenit tudi vojne, če pogledamo Sierro Leone, Afganistan, …, dežele z dolgoletnimi konflikti, imajo hkrati tudi najvišjo rodnost. Torej je vojna gotovo najbolši način za dvignit le to.

    Drugače pa, če se je kdo kdaj špilal z Roslingovim gapminder.org, tam prav zbode v oči inverzna korelacija med pričakovano življensko dobo in pa rodnostjo, kot tudi praktično enak upad v vseh družbah, ko se s časom izboljšujejo življenski pogoji in podaljšuje pričakovana življenska doba. Stewart Brand je nekje trdil, da je to povezano z praznenjem podeželja in selitvijo v mesta, magari v slume, vendar meni ta reč ni bila tako očitna, odstotek urbane populacije in pričakovana življenska doba sta korelirana, vendar niti približno tako močno, jasno in očitno, kot pričakovana žilvjenska doba in pa rodnost.

    Sicer pa se naši računalničarji oz. posebej umetni inteligenčniki gredo nekaj, čemur rečejo strojno učenje. Vzamejo recimo eno veliko tabelo z eno množico podatkov, si izbrejo odvisno spremenljivko, v tem primeru rodnost, slednjo morda še razdelit v razrede, visoka, srednja, nizka in nato prepustijo računalniku, da iz preostalih podatkov poskuša zgradit minimalni skupek pravil ali minimalno odločitveno drevo, ki velja za podane podatke.

    Seveda tudi tu velja pravilo: garbage in, garbage out., iz števila štiriperesnih deteljic na kvadratni meter travnika verjetno ne bomo dobili kakšnega uporabnega in bistvenega spoznanja o razširjenosti smrekovega lubadarja, kljub temu, da bo računalnik sestavil verjetno kompleksno odločitveno drevo v katerem bodo morda igrale štiriperesne deteljice celo določeno vlogo.

    Predvidevam, da pričakovane življenske dobe oz. kakovosti življenja na sploh, kot vhodno spremenljivko, bi bila odločitvena drevesa zelo kratka, istospolne družine pa bi kvečjemu igrale vlogo pri pojasnjevanju razlik med zelo razvitimi državami. Ne bom pa ugibal, kako so zbirali podatke in izbirali iz katerih podatkov naj se izračunajo omenjana odločitvena drevesa.

  2. Jure Mesarič pravi:

    “Ne bom pa ugibal, kako so zbirali podatke in izbirali iz katerih podatkov naj se izračunajo omenjana odločitvena drevesa.”

    hja, glede na to, da v omenjeni raziskavi pod “reference” najdemo Wikipedio, Economista in celo blog (kar te v resnih znanstvenih publikacijah izključi avtomatsko, sploh ne rabijo gledati), jaz na pretiravanje pri kakovosti podatkov ne bi računal ;)

  3. jaKa pravi:

    hohoho, no, naj ponudim malce trivie … Matjaž, znan tudi kot Meži, je res hecna žival. med ljudmi iz foha je znan – in tudi zasmehovan – zavoljo svoje očarljive knjige Weak Intelligence, v kateri postavi in nato dosledno ne dokaže za področje teoretičnega računanja čisto bogokletno trditev ali dve. (iz pričujočega priobčka lahko ugotovimo, da je možak v svojem zanemarjanju trdnih dokazov česarkoli vsaj konsistenten, hehe)

    skratka: še en klovn, lol. veseli me, da pokaže, da v mojem fohu vseeno nismo tako dolgočasni, kot se nas rado poetiketira. Meži ftw \o/

  4. MatejM2 pravi:

    Jure, “skandinavski” članek govori o učinkih registracije istospolne zveze. Podobne registracije (in z istim imenom), kot jo poznamo v Sloveniji. In kakšni so učinki pri nas?

    Dva ducata registracij, ostalim gre “registracija”, kot jo poznajo na Finskem in Danskem in do nedavnega tudi na Norveškem in Švedskem, menda preveč v nos.

    Na Švedskem se je denimo v zadnjih letih registriralo okrog 300 parov/leto, na Finskem po 200/leto, na Danskem 350/leto, na Norveškem 200/leto.

    Bo s porokami pri nas kaj boljše?

  5. Boris_j pravi:

    Tovrstni eksperimenti so zreli za kandidaturo IG Nobelove nagrade. Laureati s to “laskavo” trofejo znajo dokazati korelacijo med stevilom novorojenih štorkelj in gospodarsko rastjo. Pa tudi marsikatero drugo čarovnijo so sposobni proizvesti.

  6. Jure pravi:

    @Jaka

    jaoooo…. knjiga izdana pri založbi Nova Publishers
    “As of the 2007 version, Journal Citation Reports does not include any of their journals in either the Science or Social Science editions.”

    na njihovi strani je na prvi strani prva knjiga:
    “Handbook of New Spiritual Consciousness: Theory and Research”

    LOL

  7. MatejM2 pravi:

    @ Boris_j
    Da nisi ti zrel za kakšno nagrado; korelacija ni kavzalnost, LOL.

    Korelacija med št. novorojenih štorkelj in gospodarsko rastjo prav lahko obstaja, čeprav je šibka (in mogoče negativna); tudi če oba pojava nimata vzročno-posledične povezave.

    Za “dokazovanje” takšne korelacije veljajo jasna pravila, s katerimi pa se seveda ne da dokazati vzročnosti. Če korelacija obstaja, jo najbrž zna “dokazati” (in pravilno interpretirati) večina Nobelovih nagrajencev.

    Nadebudneži so našli celo pozitivno korelacijo med številom štorkelj in številom rojstev izven bolnišnic na območju Berlina:
    http://www3.interscience.wiley.com/journal/118774766/abstract

    Tisto, kar je smešno in neznanstveno, je dokazovanje in zagovarjanje “vsebinske” povezave na podlagi takšnih rezultatov; kot kaže tudi tu prikazani primer dr. Gamsa.

  8. Boris_j pravi:

    Seveda Matej, saj to je ja jasno. Gre za t.i. strojno ucenje, kjer racunalnik ne vidi vsebinskega nesmisla, ze vsak debil pa ga lahko vidi. Glede zmanjsevanja stevila rojstev pa je tudi vsakemu jasno, da je v “zrelo kapitalisticni” druzbi vpliv istospolnih zvez pri tej zadevi povsem obskuren. Financarji naj se lepo zazrejo vase, ne pa v druge in naj se zazrejo v neoliberalisticne “vrednote”, ki jih zagovarjajo, ki so tudi glavni vzrok usihanja rojstev.

  9. Emilijan aus Swazi pravi:

    Je pa hecno – vsi ti non-gay se toliko ukvarjajo s tem, kako so geji nevarni, da bi človek lahko res sklepal, da čutijo to ‘nevarnost’ v sebi … :-) Zavračajo gejevstvo in “ugodnosti” (pravzaprav samoumevnosti) gejem kot ozdravljeni alkoholiki goreče obsojajo alkohol :-)

  10. Boris_j pravi:

    Izkaze se, da je tudi ena izmed skupin z najmanj ali nic otroki, t.i. “sanjski pari”, oba z visoko izobrazbo ali vec, oba “uspesna”, “lepa”, “srecna” itd., itd., gre torej za tisti imaginarij, ki se nam danes vsiljuje 24/7 na vsakem koraku, kot tista “ta prava stvar v lajfu”.

  11. Boris_j pravi:

    Zadeva je torej v svojem temelju problematična. In zanjo na nek nacin sploh ni resitve, brez nekih obseznih druzbenih sprememb. Torej ljudje ki so zares kar se da prilagojeni trenutnim normam in imaginarijem, slednje pa tudi ostaja bolj ali manj nevprasljiva zadeva, ti pari so prakticno “neplodni”. Pa ceprav sta biolosko gledano lahko oba partnerja “superplodna”, “superpotentna”, celo “super zaljubljena” itd., nimata otrok. Ampak kot se pogostokrat zgodi, obicajna publicistika in “obicajni pisuni” zameglijo bistvo in se obregnejo ob “krneki”.

  12. AlfaRomeo pravi:

    “Zadeva je torej v svojem temelju problematična.”

    Mislim, da ti odgovori že prvotni članek sam, ki – mimo in v nasprotju z komaj omembe vrednimi vsebinskimi izpeljavami – odlično ponazarja delovanje diskurza v svojih nižjih oblikah, tematike, ki jo tudi dejansko “obravnava” – torej ureditve družbene strukture z vidika plodnosti.

    Verjetno vsi verjamemo, ali vsaj hočemo verjeti, da doktor znanosti ni zagrešil opaženih metodoloških napak “po nesreči”. V ozadju lansiranja tako pomanjkljivega izdelka v javnost zato lahko beremo jasno željo čimbolj direktnega nagovora prizadetih ali njihovih zagovornikov, željo po burnih kontra-argumentih, odzivih, zgražanjih itd. To ni znanstveni ali filozofski diskurz, ki teži k samoukinitvi, ki hoče imeti zadnjo besedo, ampak nekakšen “nastavljaški” diskurz, namenoma nedosledno maskiran v znanstvene puhlice, diskurz namenjen hitri in burni ploditvi.

    Identične zakone lahko opazimo tudi v družbeni realnosti – diskurzu spolnega trgovanja. Potenca neke družbe ne odraža urejenosti njene strukture (socialnih pravic, življenjskega standarda) ampak ravno nasprotno, nepopolnosti le-te. Bolj je “majavo” vse skupaj, bolj energično se bodo ljudje “zaganjali” eden v drugega.

    Zato je “nataliteta”, kot pereča tematika današnje družbe, nujno nekaj zelo problematičnega, pa tudi nadvse komičnega (celo pri bolj resnejših sogovornikih kot je dr. Gams). Za razliko od končnega človeškega bitja, ki je obdarjen s paradoksom spolnega razmnoževanja, ki poteka v nasprotju z njegovimi egoističnimi težnjami, je družba potencialno nesmrtna, pa vendar ne rešena pred paradoksom (ki je bistveno povezan s prvim in to ne nujno enosmerno) in ki se med drugimi anomalijami “družbenega telesa” izraža tudi v tem, da njeni urejevalni mehanizmi delujejo v nasprotju s njeno potenco – paradoksom samoukinitve diskurza.

  13. bimbo pravi:

    Pa kaj se cepci toliko spravljajo nad homoseksualce?! Naj razmislijo malo bolj tržno, tako neoliberalistično oz. mladoekonomistično:
    več pedrov -> manj izbire za ženske -> več izbire za preostale hetero samce + njih povišana vrednost (cena). Torej, kot hetero moški v duhu sproščenega trga vzklikam k spodbujanju moške homoseksualnosti in istočasnem zatiranju lezbičnosti. Zavedam pa se, da bi znale temu idealu s svojim kontra programom močno konkurirati hetero ženske. Ne vem, ali je treba vse to tudi znanstveno dokazati? :-)

  14. bimbo pravi:

    Ko sem danes prebral tole ( http://www.siol.net/Svet/Zanimivosti/2010/01/Inicialke.aspx ), se, se vprašal, ali morebiti ne obstaja kje kakšna posebna šola ali sekta za izvajanje takšnih “znanstvenih raziskav”. Saj človek ne more verjeti, kaj vse je danes očitno mogoče prodati kot znanost in raziskavo! Gledam na koledar in se sprašujem, ali vidim 2010 ali morda 1020.

  15. […] V Delovi Sobotni prilogi so objavili odgovor prof. dr. Matjaža Gamsa na mojo intervencijo. Ne vem, kaj me je v odgovoru bolj zabavalo; prepričanje, da so njegove ugotovitve na nivoju svetovnih demografov, ali frapantno dejstvo, da nekako nakaže delno razumevanje problematičnosti svoje raziskave, a na koncu “i nikomu ništa” spet ponovi znane kozlarije. […]

  16. […] Sorodni zapisi: Delo PP – Matjaž Gams, nadaljevanje Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams […]

  17. […] končajo. Ogroženosti naroda in  zaskrbljenost za njegovo preživetje (razni kvazi demografi tipa Matjaž Gams). Ogroženost morale, vrednot in idealov. Zloraba in manipuliranje z znanostjo, prikazovanje […]

Dodaj odgovor