DRUGI DOM

ja, danes sem preletela ta članek in me je prav groza, da objavljajo tak šmorn. žal na youtube ni več dostopen video, kjer en tip naredi fajn diagramček. morda si ga že videl jure. prva os je podnebne spremembe laž oziroma resnica, druga os pa je neukrepanje oziroma ukrepanje. potem pokaže štiri možne scenarije. prvi je podnebne spremembe so laž, mi ne ukrepamo, zgodi se nič – super. drugi je podnebne spremembe = laž, mi ukrepamo – okej, zapravili smo veliko, ampak smo prešoltali s fosilnih goriv na “zeleno”, kar ni tako slabo. tretji je, podnebne spremembe se res dogajajo, mi ukrepamo – kul. in četrti je, podnebne spremembe se dogajajo, mi pa NE naredimo ničesar. e, jeba. torej? a bi morali bit res einsteini, da bi ugotovili, kaj od tega izbrati? ukrepanje ali neukrepanje?

Hm, to niti ni bilo mišljeno kot debata o podnebnih spremembah, bolj kot medijska kritika. Žal imam pač problem, če slovenski mediji čutijo potrebo, da (slabo) prevajajo tuje tabloide, pri tem pa se hočejo iti resno novinarstvo.

Recimo, imel bi precej manj pomislekov, če bi se šli prevode prav tako “desnega” Timesa, ki kljub Murdochovemu lastništvu še vseeno velja za soliden izdelek (čeprav so najboljša leta verjetno že mimo).

Te popravim, Daily Mail je hujši od Suna. Sun je v stilu Požareporta, relativno prebavljiv, Daily Mail pa je včasih nevarno blizu tistemu cajtngu, ki ga je izdajal Julius Streicher. (saj vemo o kom govorim, a ne?)

Ne bom pozabila tistega nagnusnega članka o smrti pop zvezdnika Stephena Gatelya, ki je k sreči sprožil več desettisoč pritožb, pa tudi socialna omrežja so bila polna protestov (ravno tako forumi, blogi). Tista pisunka te svinjarije sigurno ne bi napisala, če bi bil dotični heteroseksualec. Sicer pa je to, rasistični, homofobni, islamofobni sekret papir!

“Daily Mail je hujši od Suna”

no, vsaj članki so daljši ;)

Meni se zdi, da Dnevnikovi “taglavni” nimajo absolutno nobenega pregleda nad članki, ki so objavljeni izključno v online verziji (torej jih ni v tiskani izdaji). Obupen je že sam izbor člankov, butasti prevodi ter slovnične in tipkarske napake pa presegajo vse mere. Moj prijatelj jim je že večkrat pisal, da z obupnimi skrpucali žalijo bralce, vendar ni nobenega odziva (ne izboljšanja).

BTW, mislim, da imajo popolnoma isti problem pri online Mladini. Vse skupaj je videti, kot da so “tastari” cajtngarji nekje slišali, da menda eni bralci članke berejo tudi na internetu, pri čemer se vzpostavi tudi potreba po dodatnih vsebinah, in so vse skupaj dali v roke par lenim študentom, njihovega dela pa sploh ne nadzorujejo.

jah, sej po eni strani jih štekam – web je finančna črna luknja, a po drugi bi morali vedeti, da sranje, ki ga spustijo na web, še kako vpliva na percepcijo celotne blagovne znamke.

Pred dnevi sem v Delu (v eni in isti številki!) opazila dva članka, na različnih straneh, z enako sliko, ki sta imela enaki vsebini, napisana pa očitno od dveh različnih avtorjev. Brez navedb vira. Potem pa sem članek z enako vsebino, spet napisan (eh, bolje rečeno, preveden) od tretjega pisca, tokrat podpisanega, še v sobotnem Žurnalu. Takle mamo.

torej, ne trdim, da se Delu turbulence iz zadnjih let ne poznajo. “Epizode” ala poimensko citiranje off the record virov (Karba) so izvrsten primer tega. A glede na to, kolikokrat moram na dnevnik.si brati absolutni poden novinarskega dela, je še vseeno za dober odtenek bolje.

Očitno oni res ne razumejo, da so web članki objavljeni pod isto “blagovno znamko” kot tiskan časopis in da večina bralcev web različice ne ve, kdo se skriva za temi skropucali.

Zadnjič sem gledal na 24ur.com nek filmček o ustvarjalcih portala. To je sama mladina okrog 20 let, kateri glavno orodje je očitno google in morda še wikipedija, pa še tistega se jim očitno ne ljubi do konca prebrati, ker je predolgo. Če pa ta druščina ima kakšnega zaresnega urednika, pa sem tudi skoraj malo podvomil, glede na to, kakšni vse članki se uploadajo na spletni strežnik.

Po moje pri ostalih podobnih “časopisnih” portalih ni bistveno drugače (Delo, Dnevnik, Večer, Žurnal24), saj to, da bi ena na ena prenesli tiskano izdajo na splet, ne gre za pričakovati, ker je splet za njih še vedno “drugorazredni medij”, kjer razen reklamnih pasic ni drugih virov prihodka. In v bistvu jih kot kaže res ni.

spletni novinar bi težko bil nekdo star, ker
a) bi ga bilo treba naučiti marsikaj novega,
b) je delo popolnoma drugačno in delavnik precej nemogoč,
c) velikokrat ni tako domač s spletom,
č) ne bi bil prpravljen delat za takšen denar,
d) predvsem pa ne bi bil pripravljen delat pod takim pritiskom (časovnim).

lahko je bit pameten glede spletnega novinarstva, težko je pa kaj konkretno spremeniti na bolje v danih okoliščinah. sploh ko denar prinaša klikanost, torej boleče slab okus množic.

Ma kakšno spletno novinarstvo neki. Če že daješ stvar v roke nekim mulcem, potem vsaj poskrbi, da bo lektor vsakemu od njihovih zmazkov posvetil pol minute časa.

Zelo povezan zapis:

“Dolgoročne skupnosti okoli svoje vsebine preprosto ni mogoče oblikovati preko površnih in bombastičnih novic. Gre namreč za področje, kjer se tekmuje na času in ceni, kjer se vedno najde nekdo, ki je hitrejši in cenejši, kar dejansko sproža dirko v samouničenje. Po drugi strani pa z naložbami v vsebine, ki bralce pritegnejo na čustveni ravni, lahko medij poveča svoj vpliv in oblikuje trdno skupnost, na podlagi katere je mogoče zgraditi tudi poslovni uspeh.”
http://hapaxlegomena.si/2010/02/kaksne-clanke-bralci-posiljajo-po-posti/