DRUGI DOM

Ko mladoekonomiste kriza udari v glavo

En kratek odstavek, ki pokaže vso lepoto preoblačenja mladoekonomistov, ko jih je kriza zadela v glavo:

Poučno je, da dve največji slovenski banki, ki sta še vedno pod efektivnim nadzorom države, nista bili nič kaj bolj previdni ali pametni od povsem zasebnih bank. Nasprotno, pri medijsko in drugače najbolj izpostavljenih terjatvah do novodobnih “tajkunov” in drugih “podjetij v nacionalnem interesu” kot posojilojemalke pogosto nastopajo prav državne banke. To potrjuje omenjene empirične ugotovitve o “posebnih posojilnih merilih” državnih bank ter meče resno luč dvoma na razlago, po kateri je finančna kriza nastala zaradi ekscesov zasebnih bank, ki naj jih zdaj popravi država s svojo trezno in umirjeno roko. Janez Šušteršič, Dnevnik

Če bi bili dementni, bi še pojedli to brozgo, a vseeno se nekateri še spomnimo, kako se je kot razlog za hitro privatizacijo bank podajalo dejstvo, da bodo zasebne banke boljše (Šušteršič še vedno omenja raziskavo iz leta 2004, ki jo meni nič, tebi nič interpolira na danes). Formulacija je sedaj malenkostno drugačna, prilagojena novim razmeram (in potrebam): danes mladoekonomisti od državnih bank v bistvu ne zahtevajo več, da delujejo vsaj tako dobro kot zasebne (da bi bile vredne obstoja), danes je potrebno, da so boljše!

No, Šušteršič vseeno poskuša diskreditirati državne banke z naslonitvijo na “medijsko in drugače najbolj izpostavljene terjatve”, pri katerih baje nastopajo prav slovenske banke. Že res, a vse tuje tudi. Ni tuje banke na slovenskem trgu, ki ne bi kreditirala t.i. tajkunov.* Bavčar ima prav lepe spomine na italijansko Banko Koper. Torej, kdo je zdaj boljši/slabši?

Pravi biser je tudi trditev, da to meče luč dvoma na ugotovitev, da je kriza nastala zaradi ekscesov zasebnih bank (ki jih naj zdaj popravi država). No, če sem v kaj prepričan, je pa to, da krize niso zakuhale državne banke. Krizo so zakuhale zasebne banke v pogojih, ko se je država delala, da nič ne sliši in nič ne vidi.

Na čigavo prigovarjanje pa tudi še vemo, kajne? Kje so časi, ko je bilo moderno reklamirati deregulacijo in hvaliti inovativne finančne instrumente…

Če nam kaj lahko pove primer baltskih držav, je to spoznanje, da so tuje, zasebne banke v času gospodarskega buma prav tako brez večjih pomislekov financirale zadolževanje gospodinjstev in gospodarstva. Razlika med Balti in Slovenijo? Njihova usoda je odvisna od dobre volje finskih, švedskih in norveških bank in oblasti ter njihove pripravljenosti, da v lokalne podružnice pretočijo dovolj denarja za nasedle kredite, Slovenci pa si usodo še vseeno pišemo sami. In zaenkrat kaže, da nam to gre primerjalno kar dobro od rok.

Naravnost ganljiva je tudi skrb za pravno državo:

Toda podržavljenje bank, ker so vodile slabo poslovno politiko, bi bil poseg v same temelje pravne države. Kje obstaja pravna osnova, da nekomu odvzameš lastnino, s katero slabo ravna? Kako daleč to lahko gre? Če danes nekomu vzamemo banko, ker jo je spravil v slab finančni položaj, bomo jutri nekomu drugemu vzeli hišo, ker ni skidal snega pred njo, in nekomu tretjemu pisalni stroj, ker je na njem pisal pamflete proti vladi. Če resno jemljemo pravno državo, na podržavljanje zasebne lastnine ne smemo pristati, pa čeprav nam kot zgled postavijo ravnanje socialistov na Švedskem, v Veliki Britaniji, Venezueli ali pa v Sloveniji pred šestdesetimi leti.

Banka kot pisalni stroj? Hm, pa poskusimo drugače: banka kot pištola, s katero ste nekoga ustrelili; pa pride hudobna država in pištolco vzame, vas pa strpa v zapor. Hm, nekaj mi pravi, da je Šuštaršič še hujši neoliberalni dogmatik kot JPD & co.

* Ob tem ne morem mimo razmišljanja, kaj bi bilo, če državne banke ne bi kreditirale tajkunov in bi to v celoti prepustile tujim bankam. Joj, kakšen vik in krik bi zagnali mladoekonomisti, ko bi prišle številke, da državne banke izgubljajo tržni delež. Le kaj bi lahko bolje pokazalo, da so zasebne banke boljše od državnih, slovenskih?