Kitajci delajo za nas
Google je danes objavil, da ima dovolj radovednih Kitajcev in da se ne bo več ukvarjal s filtriranjem iskalnih rezultatov po željah oblastnikov v Pekingu. Don’t be evil? Meh, je bilo slišati po medijski sceni. Korporacije so amoralne, ploščo – doslej so pridno odstranjevali neprijetne zadetke – so zagotovo obrnili iz razlogov, povezanih s tistim zeleno obarvnanim papirjem. Sram jih bilo!
Te veličastne vzklike upora proti pohlepu korporacij in piarovskemu bullshitu so v eter poslali družbeno odgovorni poklicni in amaterski medijski delavci – na računalnikih “Assembled in China”, Ikeinih mizah in stolih, oblečeni v cunje, za silo sešite v bogvekateri kitajski provinci.
Če že kaj, je ravno ta sovražen odnos Zahodnjakov do težkega dela, ki ga opravlja Komunistična partija Kitajske, izvrsten primer lažne razredne identitete. KPK dela za nas! Zna biti vprašljivo, ali je trud kitajske partije, ki kitajsko ljudstvo varuje pred škodljivimi mislimi in podobami, občasno pa ga še malo povozi s tanki, res najboljša možna stvar za dotično ljudstvo, a nobenega dvoma ni, da je čisti jackpot za razred zahodnih potrošnikov. Nihče ne bi Zahodnjakom mogel hitreje ukrasti Božička s poceni elektronsko in drugo ropotarijo kot t. i. kitajski borci za človekove pravice, demokracijo in podobne svetle zablode.
Obstaja boljša, bolj pripravna in na zahteve neoliberalnega trga optimizirana delovna sila, kot jo globalnemu gospodarstvu mukoma zagotavlja Komunistična partija Kitajske? Težko. T. i. borci za demokracijo na tisti strani onega zidu bi znali to hitro spremeniti. Saj veste, če se greste demokracijo, hitro pridejo mimo tudi sindikati, delavska zakonodaja, legalne stavke, na katere ne moreš poslati teh ali onih organov, predvolilne obljube in darila… Skratka… usluge kitajskih pridnih ročič bi se zaradi rovarjenja demokratičnih elementov zagotovo podražile. Verjetno ne toliko, da se še vedno ne bi splačalo proizvajati, a cent na cent je tudi v demokracijah slej kot prej palača.
Razredno zavedni zahodni potrošnik se ne razburja nad postopki kitajske vlade, ker ve, da so nujni, upravičeni in modri. Razredno zavedni zahodni potrošnik bi se moral tistega dne sam vsesti v tisti tank in tistega nebodigatrebo, ki je grozil, da podražil iPode, Xboxe, PlayStatione, povoziti sam.
Na nek način ga tudi smo.
Saj veste, če se greste demokracijo, hitro pridejo mimo tudi sindikati, delavska zakonodaja, legalne stavke, na katere ne moreš poslati teh ali onih organov, predvolilne obljube in darila…
Bullshit. Večina zgoraj omenjenih pojavov je značilnost social(istič)nih družb, ne pa svobodnih. Demokracija je pač nekaj relativnega, svoboda pač ne.