Drugi dom
Kdo je ta WAZ, ki naj bi kupil Večer?
| 5. December 2008 | Slovenija | Jure
Pivovarji naj bi Večer prodajali nemški medijski skupini WAZ, ki pa je precej nenavadno in nadvse zanimivo podjetje. Da ne bomo odkrivali tople vode, vam v pregled ponujam tekste t.i. strokovnjakov.
Lastniki WAZ skrivajo svoje finančne rezultate kot kača noge. O dejanskih dobičkih in poslovnih načrtih je le malo znanega. Delnic družbe ni mogoče kupiti ali prodati, presenetljiva pa je tudi likvidnost podjetja.
Pred kratkim je hrvaški desno usmerjeni časopis objavil članek pod naslovom Pošast socialdemokracije hodi po Evropi, v katerem so napadli agresivno politiko nemške korporacije WAZ na medijskih trgih jugovzhodne Evrope. Parafraza uvodnega stavka iz Marxovega in Engelsovega Komunističnega manifesta je uporabljena za utemeljevanje “teorije zarote”, po kateri WAZ neusmiljeno prodira v tiste države, kjer so na oblasti socialdemokrati. Kaj in kdo je WAZ oziroma kakšna je njihova poslovna strategija? Leta 1948 sta socialdemokratski novinar Erich Brost in konservativni tiskar Jakob Funke začela izdajati časopis Westdeutsche Algemeine Zeitung (WAZ), po katerem se je imenovala tudi družba. V petdesetih letih je essenski koncern postal četrta največja nemška medijska hiša in največji nemški regionalni založnik. Družba WAZ je v 50-odstotni lasti izdajatelja Ericha Brosta in 50-odstotni lasti holdinga Funke oziroma posredno družine Funke. Manager Magazin je družini Brost in Funke uvrstil na 33 in 34 mesto najbogatejših Nemcev. Sedanji lastniki WAZ so Erich Shumann in Gunther Grotkamp (v imenu družine Funke). Erich Brost je Schumanna (uspešnega pravnika) dejansko posvojil leta 1985, da bi lahko lažje nadaljeval njegovo delo (za Brosta je bil njegov lastni sin preveč konservativen). Pošast hodi po Evropi
WAZ namreč od prihoda na Hrvaško pred dvema letoma ni naredil skoraj nič za izboljšanje stanja na medijskem trgu. Nasprotno, nemški podjetniki od prvega dne po prihodu marljivo preučujejo poslovne knjige EPH in skrbijo le za to, da bi povečali svoj dobiček in za vsako ceno zmanjšali stroške. To pa pomeni tudi občutno zniževanje cene novinarskega dela in ukinitev vseh časopisov, ki ne prinašajo velikega profita. Zdi se, da bi lahko Hrvaška kmalu ostala brez nekaj časopisov, predvsem licenčnih izdaj, kakršni sta Playboy in Cosmopolitan, in še nekaj medijev z večdesetletno tradicijo, na primer Arena. Več deset novinarjev zato s strahom pričakuje izgubo delovnega mesta.
Brutalna akumulacija kapitala
13. junija 2004 je uredništvo romunskega dnevnega časopisa Romania Libera na naslovnici objavilo prispevek, v katerem obtožuje nemškega lastnika, korporacijo WAZ, grobega vmešavanja v uredniško politiko časopisa. »Namesto da se ukvarja z vodenjem poslovne politike, predstavnik nemškega lastnika (Klaus Overbeck) nam razlaga, kaj in kako moramo pisati v časopisu oz. koga ne smemo kritizirati. Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Iz dežja pod kap, ali kako?
(Še brez glasov)
Loading ...
Kupec je tuje zasebno podjetje, ki nima v Sloveniji v lasti še nobenega cajtunga - JP Damijan bi rekel, da je dobro tako. Prvi pogoj svobode novinarstva je namreč, da časopis vodi tujec, z državno neokuženim kapitalskim zaledjem. Tako je mogoče vzpostaviti konkurenčen trg idej.
Tako je treba! 571 novinarjev bo poleg notranjega sovražnika dobilo še zunanjega! Ubogi Repovž, saj se boš raztrgal od pisanja apelov!
Če se prav spomnim, je WAZ naklonjeno poročal o Peticiji 571.
Se mi je kar zdelo, da so bili podkupljeni!