Drugi dom
Kam je šla evropska rast produktivnosti?
| 20. Julij 2006 | | Jure
Do leta 1995 je Evropa beležila hitrejšo rast produktivnosti kot ZDA, nato pa je sledilo obdobje ko je bila povprečna rast v EU-15 nižja. Ian Dew-Becker in Robert J. Gordon sta se v novem članku posvetila raziskovanju vzrokov za ta obrat. Menita, da so zanj odgovorne sprembe v obdavčitvi; povečevanje obdavčitve dela do leta 1995 je spodbujalo kapitalsko-intenzivno proizvodnjo, ki je sicer spodbujala rast a tudi nezaposlenost. Kasnejše reforme so znižale davčno obremenjenost dela, a na račun rasti produktivnosti.
A tudi čez lužo ni vse krasno. V članku, objavljenem lansko leto, ista avtorja ugotavljata, da je v ZDA samo 10 odstotkov prebivalstva z najvišjimi dohodki zabeležilo realno rast plač in prihodkov, ki je enaka ali višja od povprečne rasti storilnosti.
(Še brez glasov)
Loading ...
Drugič natančneje preberi zaključke raziskav. Omenjena raziskava (obstajata še dve drugi raziskavi istih avtorjev, ki tudi zelo favorable gledata na ZDA) navajata, citiram:”Before 1995 Europe made labor more expensive, reducing hours per capita and artificially raising the growth rate of labor productivity. After 1995, Europe made labor less expensive, raising hours per capita and reducing the growth rate of labor productivity. Our paper shows that when the 1981‐95 and 1995‐2004 periods are compared, the turnaround in European growth in hours is almost as great as its slowdown in labor productivity.”
Bistvo je tisto, kar si ti izpustil: “Artificially raising the growth rate of labor productivity”. Logika: če narediš delovno silo dražjo imaš višjo nezaposlenost, hkrati podjetja zaposlujejo le nujno potrebne ljudi. S tem umetno dvigneš produktivnost, ker ti “manj potrebni ljudje v delovnem procesu” ne delajo in ti ne kvarijo statistike.
prvič se mi res ne da ponovno prcat na temo ZDA:EU
drugič, to, kar se ti zdi bistveno, je zame samoumevno. logično iz samih stvari.
tomaž misli, da je treba širnemu svetu razlagat osnove ekonomike. ej tomaž, a veš zakaj se je povprečna plača v Sloveniji močno zvišala takoj po osamosvojitvi? ker smo se iztrgali komunističnemu jarmu in zakorakali v svetlo bodočnost? ali zato, ker smo z osamosvojitvijo mnogim podjetjem iztrgali južne trge, ki so nato zaustavila proizvodnjo in slabo plačane fizikalce pognala na cesto tako da se je umetno zvišala povprečna plača? in so potem profitirali upokojenci, ko so z DeSUSom v vladi izsilili vezavo pokojnin na povprečne plače … kul, ane
Članek je zavajujoč, saj je njegovo poljudno sporočilo, da draga delovna sila viša produktivnost; v resnici pa le odstrani manj produktivne delavce s trga delovne sile in je zato zvišanje zgolj statistično (…ne le direktno, ampak tudi indirektno povzroči več prerazdeljevanja od tistih, ki morajo vse bolj trdo delati k tistim, ki ne delajo). Osnove ekonomije pa so potrebne, da se poda to sporočilo.
hecno, gre za direkten prevod zapisa, ki ga je sproduciral avtor, ki je ekonomist. LOL
Zakaj pa naj bi bilo to hecno?
1. Dejstvo, da je avtor ekonomist lahko pomeni, da se njemu določene stvari zdijo samoumevna, 99% ljudem ki niso ekonomisti, pa ne (I. pravilo komunikacije),
2. Dejstvo, da je avtor ekonomist ne pomeni, da je pri pisanju bloga brez lastnih interesov.
glavno sporočilo članka je, da je labour productivity gap med EU in ZDA po letu 1995 napihnjen. da se ne pogovarjamo o večji kvaliteti življenja v EU v primerjavi z ZDA …
Kako pa se “kvaliteta življenja” meri, da lahko govoriš o večji kvaliteti življenja v EU v primerjavi z ZDA?