Drugi dom
Kako smo si podobni
| 8. May 2007 | | Jure
Murdoch je s ponudbo za Dow Jones pošteno razburkal medijsko sceno preko luže. V kolikor je Damijan iskal poetično pravico v tem, kar se danes dogaja novinarjem na Delu in še kje, se je tudi v primeru novinarjev na WSJ težko izogniti ugotovitvi, da bodo žrtve lastnih pridig. Vseeno je potrebno vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi Murdoch, znan po instrumentalizaciji svojih medijev v politične in ekonomske namene, res prevzel tako pomemben medij, vzeti resneje in z manj privoščljivosti.
Debata se je pričela in, presenetljivo, zelo je podobna tej, ki smo ji priča v Sloveniji. Libertarni del meni, da je potrebno pustiti trgu, da deluje kot pač deluje, da bo nevidna rokica trga že poskrbela, da bo vse prav. Če bo Murdoch zlorabil WSJ, se bodo bralci pač preselili h konkurenci.
“You are all ignoring simple competitive truths of free-speech, free-enterprise America. If Murdoch destroys the editorial credibility of the WSJ, readers will move to the FT, capital markets will punish NewsCorp, and, even if investors and Murdoch Inc. suffer, news and analysis will not.”
In protiargument vrste not-so-fast-Milton:
The competitive process you place such faith in needs a number of well-known preconditions in order to operate. There are basic ones, like a framework that establishes and protects property rights - we have the legal system for that. But there are an important set of knowledge-based conditions too: there must be common knowledge about alternatives for competition to work. With unequal distribution of knowledge, a group of informed insiders will gain power over the excluded outsiders. Once common knowledge goes, the whole process of market accountability goes.// Murdoch, as activist proprietor, is a big cog in the world knowledge economy. What he does at the WSJ will influence the distribution of knowledge throughout the world. He can avoid the strictures of the market precisely because he has his hand on one of the levers that determines market outcomes.
(Še brez glasov)
Loading ...
Ne razumem tvojih tez. Liberalci večinoma podpirajo preprečevanje zlorab monopola in v Sloveniji ima edine koncentrirane medije v lasti država? Pravzaprav smo v Sloveniji edino liberalci pozvali k umiku politike iz gospodarstva in posredno države iz medijev.
“Ne razumem tvojih tez”
hja
“edino liberalci”
seveda ;)
btw pri medijski koncentraciji ne gre za preprečevanje zlorab monopola (kar je običajno), ampak preprečevanje, da do monopola sploh pride. če lahko preživimo, da ima določen OS 95% tržni delež, bi bila taka medijska koncentracija nesprejemljiva po definiciji.
treba je vedeti, da medijski trg ni trg kot vsak drug in ga je treba gledati v njegovi specifiki. če je objekt zaščite v konkurenčnem pravu potrošnik oz. konkurenčno podjetje (kar seveda ni enoznačno - tisto, kar je dobro za potrošnike, ne koristi vedno konkurenci), bi morala biti objekt zaščite pri medijski politiki javnost.
Saj nikjer v Sloveniji ni prišlo do monopola.
pri nas je (ne vem če še) delež pri posamezni fizični ali pravni osebi (razen tranzicijskih skladov) znašal 33 %.
Veliko dobrega branja na to temo pa tukaj:
http://www.media-forum.si/slo/pokrajina/medijsko-lastnistvo/lastniske-povezave/
Izdajatelj splošno-informativnega tiskanega dnevnika ter fizična in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oz. premoženju tega izdajatelja več kot 20-odstotni delež ali več kot 20-odstotkov upravljavskih oz. glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa niti ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti. Obratno tudi izdajatelj radijskega oz. televizijskega programa, ki ima več kot 20-odstotni lastniški delež ali delež upravljavskih oz. glasovalnih pravic ne more biti tudi izdajatelj oz. soustanovitelj izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika (Zmed, 56. člen). Zmed omejitve lastništva še bolj “zaostri” v tretjem odstavku 56. člena, ki določa da ima izdajatelj, pravna ali fizična oseba, ali skupina povezanih oseb lahko največ 20-odstotni lastniški delež ali dvajset 20-odstotni delež upravljavskih oz. glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja.
Pri zaščiti raznovrstnosti in pluralnosti medijev je ZJG imel tudi to pomanjkljivost, da ni določal povezane osebe. Tako se je zgodilo, da so lastniki formalno imeli 33-odstotni lastniški delež v posameznem izdajatelju kot je določal zakon, vendar so kot povezane osebe (kar zakon ni omenjal) nadzorovale medij v celoti.
Javnosti je več in imajo nasprotujoče si interese. Katere javnosti? Kakšne zaščite, konkretno?
Jure, to sta različna vatla. Ti govoriš o lastništvu, jaz o pokritju.
jp, moja napaka. ampak če že sprašuješ o zaščiti javnosti, je ravno omejevanje lastništva tak primer.