se strinjam in dodajam ideološke predpostavke; ne smeš verjeti v klimatske spremembe in nujnost ukrepanja, kajti če bi si dopustil to, bi moral spoznati, da so “klimatske spremembe” očitno en velik market failure (saj je očigledno, da se podjetjem onesnaževanje splača), kjer brez državnega ukrepanja ne bo šlo. v pravoverni libertarni ideologiji market failures seveda ni (če že so, so nepomembni, čez čas hopa cupa izginejo), državna intervencija pa je itak pravi hudič.

torej, eni štartajo z nasprotne smeri; ker ni market failures, ker je državno ukrepanje hudič, ni klimatskih sprememb. ker jih ne sme biti, realnost gor dol.

druga struja so razni lomborgi, ki so sicer pripravljeni dovoliti klimatske spremembe, vendar menijo, da je denar bolje nameniti za druge stvari, v primeru lomborga, za odpravljanje revščine. logika bi držala, če klimatske spremembe ne bi ustvarjale novih revežev in če ne bi najbolj prizadele ravno revnih. ukrepanje proti klimatskim spremembam je del boja proti revščini.