Drugi dom
Kaj zdaj, Gregor Golobič?
| 17. December 2006 | | Jure
Dnevnikov intervju z Gregorjem Golobičem že odmeva in to povsem upravičeno. Golobič je ponovno potrdil, da je brez dvoma najbolj inteligenten in luciden opazovalec slovenske politike, ki smo ga v časih, ko nam vladajo intelektualne mediokritete tipa Grims, potrebni bolj kot Sahara vode. Tako Grimsu kot Golobiču se očita aroganca in cinizem a v resnici bolj drugačna ne bi mogla biti; če se pri prvem omenjeni lastnosti izrodita v evidentno žaljenje inteligence poslušalcev/gledalcev, v porog tipa “kaj-nam-pa-morete”, Golobič z vsakim stavkom kaže, da je zadaj temeljit premislek. Tega nimamo ravno na odmet, to zmorejo redki, med nekdanjimi LSD-ovci je bil tega nedvomno zmožen še Bogdan Biščak (in Drnovšek). Trdno sem prepričan, da Grimsa v nočnih morah še zdaj preganja legendarno soočenje z Biščakom v Trenjih.
In kaj bo odmevalo? Poleg izjave, da je izstopil iz LDS, kar pa je pricurljalo že itak prej, je zame najbolj zanimivo slednje:
…na popolno presenečenje vseh sta Peter Bekeš in Ciril Ribičič Janševo vključitev podprla. Razlog: če bo janša v vladi, ne bo imel časa, da se bo ukvarjal še s stranko, zato bi lahko v tem času izpeljali združitev SDP in SDSS, o čemer so se že nekaj časa pogovarjali z Jožetom Pučnikom…Kar zadeva mene, zasluži Pučnik za to zamolčano pobudo veliko priznanje…
…To je še blago rečeno. Janša je postal minister in takoj prevzel stranko v svoje roke. Pučnika pa so razglasili domala za norega in ga praktično nagnali. V nobenem pomembnem organu stranke ni mogel biti kar nekaj let…Celotna epizoda je bila kasneje potlačena in se je žalostno vrnila v obliki nerazpoznavnega portreta, ki so mu ga nedavno postavili…
Igor Bavčar je rekel v intervjuju v vašem časopisu, da so v osnovi vse vlade enake. S to splošno razširjeno tezo, da gre zgolj za preslikavo, za kontinuiteto, kjer novi delajo isto, kot so prej stari, se nikakor ne strinjam….Toda tudi če hipotetično privzamem, da bi bilo vse to res, je temeljna razlika v tem, da da je bil eksces prej eksces, nekaj, kar je bilo negativno, nekaj zaradi česar te je bilo sram, zaradi česar je bilo vprašanje sankcije na dnevnem redu.
…Zaradi nerešenega vprašanja izbrisanih vas ni sram?
To je gotovo sramotna zgodba mnogih akterjev. Tudi v LDS je bilo najprej nekaj taktiziranja in predvolilnih pomislekov, toda kasneje je bilo stališče in prizadevanje za ustavno ureditev nesporno, a sama potrebne večine v DZ ni zmogla zagotoviti. Vsja za dogodke v tistem obdobju bi gotovo lahko bilo najbolj sram Pahorja, tako kot predsednika takratne ZL kot predsednika parlamenta.
To je zgolj nekaj izsekov iz skoraj tristranskega intervjuja, ki ga priporočam v branje. Bi pa za konec dodal še tole: Golobič je z izstopom in intervjujem dodal svoj delež k še lažji zmagi Janše na naslednjih volitvah. Levica je v komi. Bilo bi na mestu, da Gregor besedam doda še meso, in se ponovno politično aktivira. Slovenija bi to še kako potrebovala.
(Še brez glasov)
Loading ...
saj ni težko: na partizanskih proslavah slavit NOB, pri izbrisanih pihat na dušo desnim.
zdi se mi, da je zapis na nočni beležnici nastal za mojim. se mi pa zdi precej moralizatorski; umetnost vladanja je tudi umetnost prepričevanja, čara političnega ni brez manipulacije in kontriranja le-temu. Lahko sem navdušen nad… Kissingerjevim insightom, pa s tem še ne pomeni, da delim isto navdušenost nad njegovo politiko in rezultati. sploh pa za “navdušenje” nad golobičem ni bistvena fascinacija nad mehanizmi manipulacije ampak analizo, ki ima nizek tolerančni prag za bullshit.
Šele zdajle sem opazil tele komentarje, ki bi se naslednjič lahko znašli tudi pod mojim postom.
Z malikovanjem Golobiča sem mislil predvsem na Žižka, in ne na vodilno silo Drugega doma. In nikjer tudi nisem pisal proti prepričevanju: pisal sem samo proti pogosto plehki fascinaciji nad prepričevanjim samim. Če si denimo navdušen nad Kissingerjevimi “uvidi”, prepoznaš v njegovih govorih moment resnice; torej ni razloga, da bi se tudi ne strinjal z njim … Sicer pa, itak nihče ne ve, kaj sploh je Golobičevo politično stališče (isto bi lahko rekli tudi za Jankoviča in Kučana), zato se mi zdijo napovedi o njihovi nosilni funkciji nove levice preveč optimistične.
Aja, pa še o Juretovi pripombi, da sem zgolj domnevni levičar: seveda sem levičar, a to ne pomeni, da moram sprejeti vsako neumnost iz strani ljudi, ki se proglašajo za levičarje. Verjemem, da je ena izmed temeljnih (če ne edina) substancialna razlika med levico in desnico v tem, da je levica zmožna reflektirati svojo pozicijo ter privzeti nase breme zgodovinske in politične odgovornosti tako kot tudi diskriminirati tisto, kar ni levo.
S temle rahlo sikofantskim mnenjem je nekaj narobe: je Golobič “najbolj luciden in inteligenten opazovalec”, ali je (bivši in spet že sedanji)udeleženec , soodgovoren in pomemben subjekt nekdanje politike s kupom insajderskih informacij,le delno izrečenih, in je njegova kot samoizključitev, opazovalska distanca do dogajanja nekoliko neverodostojna? Seveda to zagatno aporijo lucidno in inteligentno in uspešno kamuflira/manipulira , vendar vsaj enkrat jasno udari na dan - ko nekje pravi( opravičujem se za približnost navajanja, stvar je pač stara)-”sram bi me bilo..”, na poziv novinarja, naj konkretizira, saj je bil pač zraven, pa pravi .”sramotno je bilo…”. Ne verjamem, da tako inteligenten in luciden gospod ne pozna razlike med občim(mestom) in konkretnim(osebno odgovornostjo). Ampak seveda- beggars can’t be choosers- pred Grimsom mu dam vedno prednost; je pa zanimiva avtorjeva navezava Golobiča na Biščaka- načeloma breznačelnega gospoda, saj je lobist.Sicer pa prihaja trenutek resnice - poleg inteligence bo nova stranka morala pokazati še novo etiko in novo pristno zavezanost vrednotam, sicer se lahko zazdi kot nova LDS.
opazovalec zato, ker je vsak akter hkrati tudi opazovalec, in ker se prispevek (ne vem, zakaj sifokantski?) navezuje predvsem na to vlogo.