Kaj je šlo narobe? Vse, Lojze, vse!

Peterletova kampanja do prvega kroga predsedniških volitev ponuja izjemno priložnost, da poklicani in manj poklicani strokovnjaki in “strokovnjaki” pristavijo svoj piskerček k debati, kje se je Lojzetu zalomilo. Nadaljevanje je zavito v precej redkejšo meglo – Peterletova kampanja v drugem krogu je polomija neverjetnih razsežnosti. Napake so kričeče; kandidat, ki se mu je v prvem delu očitalo leporečje brez vsebine, pomanjkanje stališč, ugajanje vsem (in hkrati nikomer prav posebej), je po relativnem debaklu obrnil ladjo v smer, ki ga ne more pripeljati na položaj predsednika.

Negativna volilna kampanja se je v Sloveniji do zdaj še vedno obrnila proti njihovim avtorjem. Seveda ne vemo, ali so napadi na Tuerka dogovorjeni/načrtovani v Peterletovem štabu, dejstvo pa je, da mu škodijo. Dosegli bodo le večjo motivacijo volivcev levice, katerim že itak gre na živce pretirano hvalisanje z osamosvojitvenimi zaslugami. In rad bi videl piarovskega genija, ki se je spomnil, da v tisto volilno brošuro kot uvodničarko postavi Janezovo Urško. Delovalo je smešno in poceni. Poceni je bil očitno tudi vodja volilnega štaba.

Kaj pa desni volivci? Hja, dvomim, da bo kakšen poseben učinek. Ob distanciranju Zbora za republiko lahko rečemo samo, da ob takih prijateljih Lojze sovražnikov res ne potrebuje. Po neverjetni akciji MZZ se itak lahko upravičeno vprašamo, če vsaj del desnih politikov Peterleta ne minira načrtno. Stare zamere? Izločitev možnega konkurenta za naklonjenost desnih volivcev?

Dejstvo je, da se bo po porazu, ki ga sedaj pričakujejo vsi, Peterle politično težko pobral. Če bo poraz še posebej visok, je njegove kariere verjetno konec. Ponovno vstajenje nekdanjega političnega mrtveca, ki ga je uprizoril z izvolitvijo za evropskega poslanca, bi bilo težko ponoviti. Ponižanje bi bilo prehudo, pretendentov za Peterletov položaj na desnici pa ni malo.

Kakorkoli se bo zgodba dejansko odvila, je potrebno Peterletu vseeno izreči priznanje; v predsedniško bitko je vnesel energijo in zagnanost, ki je doslej nismo bili vajeni. Dolgotrajna kampanja (čeprav morda zgrešena), je morala biti izjemno naporna. Hkrati je dokazal, da je bolj prilagodljiv politični maček, kot so mu mnogi pripisovali. Peterle se je v tej kampanji izumil na novo. Dosežek, ki so ga sposobni le redki politiki, slovenski pa sploh (če izvzamemo Jelinčiča, ki je prav tako fenomen tokratnih volitev).

Da pa ne bi preveč objokovali usode politikov; glas bo šel Tuerku.

P.S. Kupim tipko ü.