| 28. May 2008 | | JureJože P. Damijan je na misiji, misiji očiščevanja, iskanja izvirnega greha. Išče in deli krivdo za napake, zahteva kesanje. Seveda, dragi bralci, pri drugih. Nikarte pri sebi; njegova vloga nekdanjega Janševega razvojnega propagandista je brezmadežna. On ni naredil napake. No, ker pa vsi ne morejo biti JPD-ji, svetuje volivcem… jadranje. Jadrajte, dragi moji, dokler se na oblast ne prigrebrejo JPD-jevi. Čisti in brezmadežni.
Kakorkoli. Najlepše od vsega je, da bom naslednji teden – v času izredne parlamentarne seje o Laški korupciji in medijih ter pozicijsko-opozicijskem šovu o lastni brezmadežnosti in izvirnem grehu drugih – jadral nekje na jugu in me bo skrbelo samo to, kako dobro bom ujel veter in idealno linijo barke. In kdaj pa kdaj vmes srknil požirek pravega piva – češkega Budvarja. In če ne boste, draga opozicija, te samorefleksije sposobni v prihodnje, bom prisiljen enako početi tudi v času posvetovalnega referenduma ter jesenskih volitev. In še marsikdo drug iz kategorije neopredeljenih tudi. Nedeljski izleti v krogu družine so ena izmed najbolj čudovitih stvari na tem svetu. Vir
P.S. Nekoliko resneje: JPD-jevo zakoličenje diskurza je občudovanje vredno. Pri akterjih išče brezmadežnost, čeprav ti sami ne gradijo na tem. Zagotovo ni težko najti intervjuja GG, kjer se podtikanje o slikanju »brezmadežnosti« zelo hitro sesuje. Ampak JPD bo, podobno kot Janša, to brezmadežnost gonil do konca in naprej. Ni povsem nepomemben detajl, da uporabi tudi janšistično sintagmo o 12 letih na 50 letih podlage. Propagandistična tehnika je podobna.
Je že tako, da si nekateri služimo kruh na trdem in neprizanesljivem trgu, medtem ko lahko tisti, ki so priklopljeni na naše davke, s pivcem v roki jadrajo po Dalmaciji, se bašejo s škampi na Kornatih, hkrati pa delijo nasvete naivnim volilcem, ki v potu svojega obraza služimo kruh.
Eden najboljših grafitov, ki sem jih videl na obrežju Ljubljanice, je bil: TUD ZA MRKAIĆA SE KITAJC NAJDE.
Upam, da se bo jadrnica potopila!
no, no, gospoda, ne gre vendar človeku želeti nesreče na morju.
jadranje s pivom v dalmaciji je, po pravici povedano, precej plebejski način preživljanja dopusta, četudi jako prijeten. zato gre kolegi Jožetu želeti le ugoden veter, mirno morje in (Franci bi rekli še dober kavs) občutljivo roko na uzdi floka, nasvete naj pa le daje, to je vendar osnovni smisel akademikov, k implementaciji pa jih po drugi strani ne gre kar tako pripustiti in topogledno smo lahko kar veseli, da je svet do neke mere prav in zveličavno urejen, Jože svetuje in jadra, po ljudsko, s pirom v roki, medtem ko operativo prepušča drugim.
@jaKa
opirativo, pravzaprav…