gospodje, ki se opisujejo kot liberalce, imajo z idejo “javnega” že tradicionalno velike težave, saj je njihove formule “javnega” praviloma ne vsebujejo …

- če ni zasebno, je državno
- če je državno, ni svobodno
- če ni zasebno, ni svobodno
- če država spodbuja zasebno, spodbuja svobodo
- če država omejuje zasebno, omejuje svobodo
- regulacija (=država) je poseg v svobodo
(ipd.)

… ampak kar nekako domnevajo, da je javni interes nekakšen pozitiven stranski učinek zadovoljenih zasebnih interesov. ne želim se spuščati pregloboko v teorijo, ampak v medijski praksi samovlada zasebnih interesov (politika ali podjetnika) nikoli ne deluje v duhu “javnega”.

ključno vprašanje je zelo preprosto: ali imajo mediji kakršno koli “javno” vlogo. če mediji te vloge nimajo, lahko postanejo del industrije vsebin, kjer veljajo izključno ekonomska načela, med katere se včasih prikrade kaka “umetnostna eksternalija”. če pa jo imajo, se je treba vprašati, kako jim omogočiti izvrševanje te vloge.

Ravno tukaj se ne da priti skupaj. Ti gledaš na medijsko hišo kot na vsako drugo podjetje za kar sklepam, da se ukrepi za spodbujanje konkurenčnost sploh ne bi razlikovali. Bili bi enaki za medijske hiše, rudarska podjetja ali pa trgovce. Ampak tovrstni ukrepi niso nobena garanacija za pluralnost vsebin.

1. “Odgovornost do javnosti” je tako raztegljiv pojem. Lahko vključuje prav vse od spoštovanja temeljnih človekovih pravic, plačevanja davkov. S tem se lahko samo strinjam, bolj konkreten pa nisi bil.

2. Regulacija trga ni isto kot nastop na trgu. Strinjam se s tabo, da je treba dejavnosti na trgu ustrezno regulirati. Eden ključnih ciljev regulacije medijev bi bil lahko spodbujanje njihove konkurenčnosti.

3. Strinjam se s tabo, da država regulira zlorabo monopola. V praksi je to v Sloveniji bolj redko (ker je 99% monopolov v Sloveniji posledica državnega lastništva podjetij, vključno z mediji). Kje je meja močnega medija je težavno reči. Pri pokritju smo jo postavili na 40%, ker ima državna RTVSLO 38% (in je tako daleč najmočnejši medij v državi). Najmočnejši tiskani mediji so že 60 let lastniško močno povezani z državo.

4. Avtonomije novinarjev nisi opredelil, hkrati pa tudi nisi odgovoril, kako boš zagotovil “odgovornost do javnosti” novinarjev in urednikov; kar je bilo v Sloveniji v preteklosti največji problem (poleg lastniške vloge države in posledičnih političnih vplivov).

ne vem, zakaj bi bilo to sporno, če pa lahko država pride do telekoma in mu reče, ok, res je omrežje v vaši lasti, ampak morate jih odpreti konkurentom, pa še cene, ki jih za to zaračunate, vam bomo mi odobrili. ne reče pa konkurentom: dajte si lepo svoje omrežje izgradit, pa konkurirajte, pa če vam uspe, kul, če pa ne, pa tudi. hja, ekonomske analogije mi že gredo na jetra, ampak fahidiotom, oprostite izrazu, je treba govoriti v njihovi latovščini.