Te bom popravil: varčevanje v obstoječi situaciji bi seveda bilo kapljica v morje. – Tj, varčevanje s figo v žepu in ob odsotnosti zavesti o posledicah razsipnosti z energijo (odsotnosti zavesti pri prebivalstvu, pri vodilnih v gospodarstvu, pri inženirjih in tehnikih, ki imajo bolj neposreden vpliv na tehnične ter izvedbene vidike, pri lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasteh, nenazadnje tudi pri novinarjih in urednikih).

Žalostno pa je, da se nihče ne zgane (vsaj v Sloveniji), da bi spremenili te dodatne pogoje, ki izničujejo učinke sicer korektne in pravilne strategije.

Smo pozabili na kjotski sporazum in njegovo logiko? Samo ena misel: če bi varčevanje ne bilo pomembno na globalni ravni, čemu potem zaskrbljenost ob gospodarskem razvoju Kitajske in Indije? Je ta zaskrbljenost neutemeljena? Namišljena?

Jasno, da bi za učinkovitost varčevanja bili potrebni koreniti ukrepi in spremembe navad. To pa s svoje strani terja nek konsenz pri že omenjenih akterjih. Prepričan sem, da sta doseganje konsenza na teh točkah in izobraževanje ključna vzvoda. Zato sem moral posredovati.

Kar pa zadeva temeljno dilemo (fisija vs. fosilna goriva), sem tudi sam za fisijo. Se razume. O “obnovljivih virih” premalo vem, da bi lahko sodil. Najbrž bo držalo, kar si zapisal.

Ponovno svetovno zanimanje za jedrsko energijo pa se kaže tudi na borzi, samo poglejte si cene urana in njihov skok v zadnjih letih.