Drugi dom
Jedrska energija za varno, konkurenčno in trajnostno oskrbo z energijo
| 10. May 2007 | | Jure
Evroposlanke Romane Jordan Cizelj Evrosong ne zanima (ni posluha?), bližje ji je jedrska energija:
Evropski poslanci so danes, 10. maja 2007, na mini plenarnem zasedanju v Bruslju z izglasovanjem poročila “Ocena Euratoma - 50 let evropske jedrske politike”, obeležili pol stoletja obstoja Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom).
Najbolj zanimiv del sporočila:
Glede na pomen, ki ga ima jedrska energija pri doseganju ciljev varne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo, igra pogodba Euratom pomembno vlogo.
Zeleni bi znali malo poskočiti.
(Še brez glasov)
Loading ...
saj ne, da se ne bi (pogojno) strinjal, je pa taka (javna) hvala jedrski energiji sila redka
Evo, en zelo zanimiv video:
http://www.cbsnews.com/stories/2007/04/06/60minutes/main2655782.shtml
dober članek
Po mojem mnenju je jedrska energija (fisija) trenutno najboljša izbira v kombinaciji z obnovljivimi viri kot so veter, sonce, geotermalne črpalke itd. Toda ti zadnji so po količini proizvedene energije in ekonomski računici v večini primerov ne dovolj učinkoviti, ter zatorej zaenkrat primerni le za manjšinski del energijske pogače. Dolgoročno pa prihodnost proizvodnje energije tako ali tako leži v jedrski fuziji, ki je obnovljiv vir energije ter obenem brez mnogih nevarnosti jedrske fisije.
Ponovno svetovno zanimanje za jedrsko energijo pa se kaže tudi na borzi, samo poglejte si cene urana in njihov skok v zadnjih letih.
Kdor pravi, da je jedrska energija trajnostna je … malo premaknjen ali pa ima svoje interese. No, ni važno … Ne bom rekel, da se ne strinjam, da je jedrska energija sprejemljivejša od ostalih netrajnostnih oblik pridobivanja električne energije, ampak je dejstvo, da bi morali - preden gremo v izgradnjo drugega bloka oz. v še več izgradenj jedrskih elektrarn po svetu - iti v smer večjega varčevanja in bolj kvalitetnega razpolaganja z energijo. Peljite se enkrat mimo Ljubljane ali pa katerega koli večjega mesta (tudi manjšega), pa se boste vprašali, v čem je poanta “osvetljevanja neba”. Vse cerkve, najboljši sosedje, reklamni obcestni panoji, javna osvetljava … Že tukaj bi lahko ogromno privarčevali, problem pa je, ker se gre v čisto napačno stran. Oblikovanje politik, ki bi bile usmerjene v varčevanje, ki se, mimogrede, sploh ne bi poznalo na življenju vsakega od nas, bi bilo veliko bližje “CO2 nevtralnosti” kot pa gradnja novih jedrskih elektrarn. LP
iz naš najmanjši Andrej bo zopet skakal do stropa in dodal še kakšen miljonček več, da PR mašinerija ljudi v Posavju še dodato ohromi in vsili že tak, pandorin, drugi blok NEKa. Narod si bo pisal sodbo sam.
jedrska je najboljša opcija. pika. nobeden nima boljše rešitve. obnovljivi viri, varčevanje? kapljica v morje. ukrepati je treba sedaj in drugi blok zgradit - to je nacionalni interes. ljudje v posavju se bodo že navadili. nič bolj niso ogroženi kot ostala slovenija.
@shotokan: Varčevanje nikakor ni kapljica v morje! Ne laži. : )
Te bom popravil: varčevanje v obstoječi situaciji bi seveda bilo kapljica v morje. - Tj, varčevanje s figo v žepu in ob odsotnosti zavesti o posledicah razsipnosti z energijo (odsotnosti zavesti pri prebivalstvu, pri vodilnih v gospodarstvu, pri inženirjih in tehnikih, ki imajo bolj neposreden vpliv na tehnične ter izvedbene vidike, pri lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasteh, nenazadnje tudi pri novinarjih in urednikih).
Žalostno pa je, da se nihče ne zgane (vsaj v Sloveniji), da bi spremenili te dodatne pogoje, ki izničujejo učinke sicer korektne in pravilne strategije.
Smo pozabili na kjotski sporazum in njegovo logiko? Samo ena misel: če bi varčevanje ne bilo pomembno na globalni ravni, čemu potem zaskrbljenost ob gospodarskem razvoju Kitajske in Indije? Je ta zaskrbljenost neutemeljena? Namišljena?
Jasno, da bi za učinkovitost varčevanja bili potrebni koreniti ukrepi in spremembe navad. To pa s svoje strani terja nek konsenz pri že omenjenih akterjih. Prepričan sem, da sta doseganje konsenza na teh točkah in izobraževanje ključna vzvoda. Zato sem moral posredovati.
Kar pa zadeva temeljno dilemo (fisija vs. fosilna goriva), sem tudi sam za fisijo. Se razume. O “obnovljivih virih” premalo vem, da bi lahko sodil. Najbrž bo držalo, kar si zapisal.