Drugi dom
Je dohodkovna neenakost za ljudi pomembna?
| 14. April 2008 | | Jure
V mednarodni raziskavi International Social Survey Programme iz leta 1999 so ljudi povprašali, kakšna bi naj bila porazdelitev dohodkov v njihovi državi. Na voljo so imeli naslednje možnosti:
V večini držav je manjšina, približno 20 %, izbrala možnosti A, B, C, večina pa D in E (največ D).
(Še brez glasov)
Loading ...
JE LEPOTNA NEENAKOST ZA LJUDI POMEMBNA?
V mednarodni raziskavi International Face Survey Programme iz leta 1999 so ljudi povprašali, kakšna bi naj bila porazdelitev lepotnih peg na obrazih v njihovi državi. Na voljo so imeli naslednje možnosti:
A) Nekaj zgoraj na čelu, mnogo v spodnjem delu obraza
B) Malo zgoraj in nato postopoma več dol do spodnjega dela obraza
C) Malo zgoraj in nato postopoma več dol do spodnjega dela obraza, vendar pri bradi spet malce manj
D) Malo zgoraj, največ na sredini in malo spodaj
E) Malo spodaj in nato postopoma več dol do zgornjega dela obraza, vendar na čelu spet manj spet malce manj
Za rezultate ne vem. Slutim pa, da je dodana vrednost obeh raziskav, tvoje in moje, pičla.
Dohodkovna neenakost je vprašanje družbene izbire (in kot taka stvar političnih odločitev), porazdelitev peg pač ne.
Zgleda, da sasa dosti bere tiste šlagerje iz prejšnjega prispevka
Potem pa imaš takšne proslule poskuse sarkazma na blogu.
Odpravljanje dohodkovne neenakosti NI stvar družbene IZBIRE, saj je prisilna. Enako prisilno bi delovalo sadistično premetavanje lepotnih peg na obrazu. Recimo tistim, ki jih imajo na čelu in so zato bolj uspešni, bi “odpravljalci družbene neenakosti” premaknili pege na sredo obraza. Bog ne daj, da bi bili lepi, podjetni in uspešni. Vaša mantra je odpravljanje lepotne neenakosti.
Prisilno odpravljanje dohodkovne neenakosti, preko davčne politike, je enako popravljanju pozicije lepotnih peg na obrazu. Je ogabno. Ker je prisilno.
Vsem odpravljalcem dohodkovne neenakosti: če vas ta tako zelo skrbi, prodajte vse svoje premoženje in financirajte tiste, ki imajo majhne dohodke. S tem boste v očeh mnogih dobili vsaj kanček spoštovanja in legitimitete, če že pameti nimate v izobilju.
Tiste, ki jih za dohodkovno neenakost skrbi 10x ali pa 100x manj kot vas, pa prosim ne gnjavite z davki, v Sloveniji pa z drakonskimi davki, dokler ne boste svojih vrednot uveljavljali s tem, kar imate. Najprej s svojim premoženjem.
Put your money where your mouth is.
Sasa ima deloma prav. Davčni sistem je v marsičem lepotna korekcija obstoječih oblastniških razmerij, podobno kot je manjša lepotna operacija lahko izboljšava videza neke osebe. Življenje na nek način postane bolj znosno. V demokracijah je pač tako, da davčni sistem potrjujejo volilci na volitvah. To gre mnogim liberalcem v nos, saj z demokracijo nimajo potrpljenja. Dr. Masten, lokalni neoliberalec, je celo predlagal, da naj fiskalno politiko predamo v upravljanje strokovnjakom, kot je on, saj so politiki nesposobni.
Kar se tiče Sasotovih nasvetov, pa so abotni. V demokraciji ne gre zato, da se bo vsak zase odločal, koliko bo dal v svrhe prerazdeljevanja dohodkov. V demokraciji gre zato, da se na volitvah odloči, kakšen bo davčni sistem, ki bo potem veljal za vse, ne zgolj za tiste, ki se z njim strinjajo. Pač vladavina prava, s katero liberalci tudi nimajo preveč potrpljenja.
Če povzamem - ko pride do davkov, liberalec običajno pozabi na načela demokracije in vladavine prava. Pred 30 leti bi verjetno hodil na strokovne ekskurzije v Pinochetov Čile.
Spoštovani, kajtimar,
Najverjetneje se strinjava, da samo večina volivcev še ni garant, da gre za pametne odločitve. Ne bi hotel delati historičnih ekspozejev o tem. Anekdota o tem: Einstienu so nacistični veljaki poslali pismo, da relativnostna teorija ne drži in katerega vsebino je “prostovoljno” podpisalo cca. 100 nemških fizikov. Einstein je odvrnil, če je napačna, zadošča podpis enega.
Enako je z drakonskimi davki. Če ne boste uspeli levičarji z racionalnimi argumenti prepričati drugih, da so drakonski davki smiselni in potrebni, boste ostali pač na tem, da bo vaša moč zgolj na ravni 100 nemških fizikov.
Btw, malce več dostojanstva do načela pravne države, ki z vladavino večine nima prav nobene pozitivne korelacije, ampak ji je elementarno nasprotje. In bistvo delovanja kateregakoli sistema je iskanje ravnovesja med voljo večine in ohranjanjem formalne enakosti ljudi, ki jo volj večine hoče zgaziti. Rule of law je glavno orožje liberalcev. Od Schmitta dalje je nesporno, da je do skrajnosti izpeljani liberalizem grobar političnosti in obratno .
Kar hočem povedati, dokler bodo v Sloveniji različni davki glede na obseg dohodkov in bodo najvišji efektivno znašali okrog 50%-60% letnih dohodkov, bo držal tisti pol Schmittove izjave, da je slovenska zavist, ups, demokratična volja večine ljudi grobar liberalizma.
Poleg nespoštovanja načela “Put your money where your mouth is” pri levičarskih mislecih še posebej fascinira ena stvar. V osnovi zelo poudarjajo pozitivno diskriminacijo in varstvo ogroženih etničnih, kulturnih in socialnih manjšin, recimo samskih mamic. S pozitivno diskriminacijo, ki je odstop od formalne enakosti ljudi za ceno zagotavljanja socialne pravičnosti, dopuščajo ustvarjanje različnih marginaliziranih skupin.
Po drugi strani pa s takšnim prezirom pljuvajo po uspešnih posameznikih, ki jim rečejo prasci, tajkuni ali bogataši. Gre namreč za podobno socialno manjšino kot samske mamice. Ni jih veliko, jebe jih sistem demokratične večine in uzurpira jim večino dohodka, kar nedvomno vpliva na njihov socialni položaj. Kje ste, levičarji? Vsi različni, vsi enakopravni, eni pa še malce bolj, howgh!
P.s. Z vladavino prava imajo najmanj potrpljenja kriminalci in kamarilja s FDV, nikakor pa ne liberalci, ki jim ta vrednota predstavlja bistvo osebnega nazora.
Saša: Ma dej nehaj prepisovat traktatov Hitlerjevega dvornega norčka Carla Schmitta. Prav on je trdil, da ni upravičeno nikakršno vmešavanje države v gospodarstvo. Upravičeval pa je diktaturo kot rešiteljico države. Hayek in podobni so ga radi prebirali. Enako velja za nekatere, ki raje pišejo kakor mislijo. O vladavini prava pa raje ne govori, ker sploh ne veš kaj to pomeni. Upam, da vsaj veš, da po naši ustavi lastninska pravica ni brez omejitev. Aja, so jo pisali levičarji.
Lastnina ni od Boga dana kot si mislijo liberalci. Lastnina je zgodovinsko konstruirana, materializirano preteklo delo generacij. Produkcija je vedno družbena in če si nekdo zaradi večje moči v družbi (beri nadzoruje produkcijska sredstva) pobere večji del pogače, to ne pomeni, da je to pravično. Ni nikakršnega naravnega zakona, ki bi opravičeval dohodkovne in lastninske neenakosti. Samo v zmedenih glavah kapitalističnih teologov je to še možno.
Tvoje razglabljanje o pozitivni diskriminaciji pa ni vredno komentarja. Bogataši so socialna manjšina??? Človek se sprašuje, če imaš končano srednjo šolo.
@Kripto: Ni nikakršnega naravnega zakona, ki bi opravičeval dohodkovne in lastninske neenakosti.
Na podlagi tega stališča nadaljuj s svojo logiko: ni nikakršnega naravnega zakona, ki bi dajal moč skupini ljudi, ki jim je edina skupna lastnost, da so v večini.
Samo v glavah FDVjevcev je še možno zaslediti misli o davčni politiki kot o nečem pravičnem.
Ostalega shita ne bom komentiral, ker gre za podtikanje izjav.
Sasa, tudi v ekonomiji poznamo koncept pravičnosti, vendar je ekonomska znanost v zvezi z njim agnostična. To pomeni, da je možnih več učinkovitih načinov produkcije tega ali onega, pri čemer se ekonomija ne spušča v to, na kakšen način so sadovi te učinkovitosti porazdeljeni med tiste, ki so vključeni v proizvodni proces. To doktrinarno ozkogledost ekonomije kot znanosti nekateri povzdigujejo v vrlino. Običajno so to ekonomisti, ki želijo ohraniti čistost dogme učinkovitosti. V Sloveniji se to kaže kot intelektualna lenoba mladoekonomistov, ki se jim ne da razmišljati in ukvarjati s politiko, zato so polni ekonomističnih bližnjic in puhlic o svoji nad-politični strokovnosti.
Tisti, ki si pa umažemo roke s politiko, pa vidimo, da so ekonomski ukrepi in politike (tudi davčna) nujno merjeni skozi prizmo pravičnosti, ki seveda ni enaka v vsaki družbi, ampak obstaja pa v vsaki. Davčna politika je lahko bolj ali manj pravična, ne more pa biti onkraj pravičnosti - razen seveda pri tistih, ki prakticirajo primitivni ekonomski redukcionizem.
Kronist, vse lepo in prav, ampak tvoja pisarija je na zalost ze v predpostavki gnila. Ti, tako kot vecina levicarjev, kar privzames, da je “pravicnost” nekaj samoumevnega, absolutnega in vsem znanega, ceprav niti sam nikjer ne definiras kaj “pravicnost” sploh pomeni in zakaj je “pravicno” ravno to kar je. Mislim, da je malo naivno pricakovati, da ti bomo kar na besedo verjeli?
Kdo pravi da je pravicno, da se del mojega proizvoda meni vzame proti moji volji, da se ga lahko deli manj sposobnim in delovnim od mene? Sej ne pravim da NI pravicno, ampak glede na to, da si tebi norme “pravicnega” zdijo tako jasne in samoumevne, mislim da je tvoja dolznost, da nam jih prvi razlozis. Postavil si jih tako ad hoc, kot da je to nekaj najbolj samoumevnega na svetu in kot da o tem sploh ni potrebno debatirat. Na zalost nam, manj moralno razvitim, pac ne gre v glavo, zakaj bi morali vsi zasluziti priblizno enako, ne glede na uspesnost.
In ko si ze omenjal agnosticno ekonomsko znanost in intelektualno lenobo mladoekonomistov, dej si prosim nekje najdi POLJUBNO tujo knjigo o ekonomiji in si se enkrat preberi poglavje o ceni in ravnovesju trga. Jaz sem jih brebral ze malo morje, pa se nisem nasel kaksne, ki se ne bi distancirala od pojma “pravicnosti”, ces to ne sodi v resno ekonomsko znanost. “Pravicnost” je v ekonomijo pripeljana od zunaj in je vedno odvisna le od tistega, ki ima trenutno moc, da definira kaj natancno zanj “pravicno” je. In ponavadi to ne pomeni nic dobrega ne za delovanje trga, niti za ekonomijo.
Prav tako je v vsakem resnejsem ucbeniku ekonomije razlozeno, da se ni prav pametno za svrhe politicnih ciljev (kot je vecanje “pravicnosti”) igrati z silami trga. Dolocanje cene stvari in delovne sile na podlagi nekih specificnih videnj “pravicnosti” namesto na podlagi ponudbe in povprasevanja, navadno resno ovira delovanje trga in pogosto skodi vsem vpletenim! In ne slepimo se, progresivna obdavcitev dela ni nic drugega kot nasilno dolocanje cene dela!
In nenazadnje, nihce se ni obogatel od visoke place. Boriti se proti bogatenju nekaterih tako, da pritisnete na najbolj produktivne clane nase druzbe, se vam ne bo dobro obrestovalo. V najboljsem primeru bodo ti clani pac delali manj, ker se jim pri dohodkih to itak ne bo poznalo, v najslabsem primeru pa bodo pac spakirali svoje knjige in sli nekam, kjer je njihovo delo bolj cenjeno! In prav je tako! Le tako se boste tudi ostali Slovenci enkrat koncno zbudili iz svojih socialisticnih sanj.
King-Kong, če bi prebral moj sestavek, bi videl naslednje:
1. “Ti, tako kot vecina levicarjev, kar privzames, da je “pravicnost” nekaj samoumevnega, absolutnega in vsem znanega, ceprav niti sam nikjer ne definiras kaj “pravicnost””. To preprosto ni res. Zapisal sem namreč, da so “ekonomski ukrepi in politike (tudi davčna) nujno merjeni skozi prizmo pravičnosti, ki seveda ni enaka v vsaki družbi, ampak obstaja pa v vsaki.
Tudi glede tega, da je moja norma pravičnosti egalitarizem, se motiš. Tega nikjer nisem zapisal, ampak so tukaj na plano udarili tvoji predsodki proti levici.
2. ““Pravicnost” je v ekonomijo pripeljana od zunaj in je vedno odvisna le od tistega, ki ima trenutno moc, da definira kaj natancno zanj “pravicno” je. In ponavadi to ne pomeni nic dobrega ne za delovanje trga, niti za ekonomijo.” Kaj točno je namen tega povzetka moje analize odnosa ekonomske znanosti do pravičnosti? Tukaj se strinjava. Opozoril bi te, da velekapitalisti, ki imajo moč, običajno vztrajajo, da mora biti trg neoviran - to je njihova partikularna vizija pravičnosti, ki jo uveljavljajo z močjo. Trg sam je pravičen.
3. Od tukaj je kratka pot do malikovanja trga. Za velekapitalista je trg pravičen. Zapovedi kot “ne posegati v trg”, “pusiti silam trga prosto pot”, “bo že trg uredil” so preprosto izraz tega malikovanja in nepripravljenosti soočiti se z dejstvom, da družbe ni mogoče reducirati na trg. Trg ne deluje vedno in povsod, to je jasno vsakemu, ki danes gleda, kako ameriški bančniki ščijejo kri in prosjačijo državo, da obrzda sile trga. Pravično je vedno tisto, kar nekomu ustreza, demokracijo pa imamo tukaj zato, da med različnimi vizijami pravičnosti arbitrira.
men se zlo nepravično zdi, da mi od moje plače pogoltna drzava pozre 50% posto. da je stvar se hujsa, pa moja plača niti velka ni.
@Kronist
1. Da se popravim: ti trdis, da je pravicnost odvisna samo od druzbe, znotraj le-te, pa o tem, kaj je prav in kaj ni, vlada popolen konsenz. Mislim, da mi ni potrebno posebej razlagat, da je to ena cista neumnost. Razlicnih “pravicnosti” je toliko, kot je ljudi in vsak seveda navija za svojo. Verjetno smo si blizu glede vprasanja, ali se sme krasti in ubijati, glede dohodkovne neenakosti pa konsenza ocitno niti priblizno ni! Od kje torej ravno tebi pravica, da poves kdo od nas verjame v pravo “pravicnost” in kdo v napacno?
Ravno to je lepota prostega trga, da se ne spusca v subjektivna vizije sveta (kot je recimo “pravicnost”), pac pa poskusa na temeljih norm, o katerih vlada najsirsi konsenz, zgraditi optimalno delujoco ekonomijo. In ce nam ti kot alternativo ponujas “pravicnejsi” sistem, mislim da se bos moral vsaj toliko potruditi, da nam razlozis, kaj “pravicnost” zate sploh pomeni in kdo jo doloca! Tega pojma v sodobni ekonomski znanosti na zalost ni! In ceprav ga imajo levicarji konstantno na jeziku, mi do sedaj se nihce ni ponudil niti najosnovnejse definicije. Sori, ampak ne moremo se dalje pogovarjat, brez da se dogovorimo vsaj o pomenu osnovnih terminov, ki jih uporabljate!
In prosim, ne se zdaj zgovarjat na demokracijo. Pravicnost, vsaj kot jo jaz vidim, ni stvar debate in vecinskega glasovanja. Splosno veljavne norme so le tiste, ki jih priznava skoraj vse ljudstvo. Ce neka davcna zakonodaja prileze komaj nad 50% podpore, mislim da je to ne naredi niti priblizno pravicno, ane? To je potem eno navadno nasilje mnozic nad posamezniki, fasizem po domace!
V ucbenikih se tudi pogosto navaja miselni poskus z 10 brodolomci na otoku: eno zensko in 9 moskimi. Je pravicno, da moski glasujejo o tem, kdo in kdaj bo spal z zensko? Meni se zdi da ne! Na koncu se pac vse zreducira na osnovne clovekove pravice, med katerimi sta pravica do nedotakljivosti telesa in pravica do privatne lastnine enako fundamentalni!
2. Ne mi prosim prodajat, da imajo pri nas kapitalisti kaksno moc. Nas narod je se tako indoktriniran z socializmom, da ima vsak sindikalni tajnik na mnozice vec vpliva, kot pa najbogatejsi podjetniki! Mogoce so na videz izjema rdeci kapitalisti, ampak le na videz! V resnici njihova moc prav tako izvira iz dejstva, da so tako blizu levim centrom moci, zdaj izkljucno levim medijem in po definiciji levim sindikatom, ki pa v resnici imajo velik vpliv!
3. Seveda obstajajo nekateri trgi, ki delujejo suboptimalno, ce so prepusceni sami sebi. Ampak zgodovina nas uci, da je tudi pri teh posiljevanje cen najslabsa oblika kontrole! Obstaja mnogo drugih in boljsih, ki pa navadno pomenijo dolocen strosek za drzavo oz. manj potuhe za narod in so zato za oboje manj privlacne.
In ko pravis, da mora demokracija arbitrirati med razlicnimi vizijami “pravicnosti”, na podlagi cesa pa to dela? Ce se strinjava vsaj v tem, da tvoja “pravicnost” ni apriori boljsa od moje, potem je pri taki arbitrazi pac potrebno imeti neke visje norme, da lahko odlocis eni ali drugi v prid, ane? In mislim, da je ena od pametnejsi norm ekonomska ucinkovitost. In ce se strinjas s temi predpostavkami, potem ti tudi ne bo tezko razumeti naslednjega: ekonomska ucinkovitost navadno pomeni prosti trg in ce apliciras ekonomsko ucinkovitost vedno, kadar norme “pravicnega” niso dovolj enoglasno sprejete, potem dobis ravno tisti sistem, ki ga zagovarjajo strokovnjaki, ki se jih pri nas imenuje “mladoekonomisti”, na zahodu pa “ekonomisti”.
Spet podtikaš. O nobenem konsenzu nisem govoril. A slučajno obstaja konsenz o trgu kot najboljšem urejevalcu družbenih razmerij? In kakšnem trgu točno? Ti govoriš tako, kakor da je to dejstvo. Če je mogoče dvomiti o določenih načelih pravičnosti, je mogoče dvomiti tudi o načelih trga kot partikularni viziji neke pravičnosti.
Če opazuješ diskurz nekaterih ekonomistov, boš opazil, da imajo trg za višek pravičnosti. Za njih je trg pravičen in v rezultate tržnih mehanizmov ni dovoljeno posegati. S tem se nekateri strinjajo, nekateri pa opozarjamo, da ni mogoče sprejeti vseh rezultatov tržnih mehanizmov kot pravičnih.
Kar se tiče tvojih blodenj o ubogih velekapitalistih in velemočnih sindikalnih tajnikih: smanji doživljaj. Delavec je na milost in nemilost prepuščen kapitalistu, ki mu bo takrat, ko bo delavca metal iz službe, vrgel pod nos mehanizme trga.
Nikoli nisi govoril o konsenzu? O demokraticnem odlocanju kot vrhovnemu arbitru? Kaj pa tole: “Pravično je vedno tisto, kar nekomu ustreza, demokracijo pa imamo tukaj zato, da med različnimi vizijami pravičnosti arbitrira.”
Da trg ureja “druzbena razmerja” pa jaz nikoli nisem trdil in ne mi prosim tega podtikat. Trg usmerja druzbeno produkcijo in potrosnjo. In da je, razen v izjemnih primerih, tezko najti alternativni sistem, ki bi bil pri tem bolj uspesen, o tem vlada popolen konsenz. Seveda med ljudmi, ki imajo o ekonomiji vsaj minimalno znanje - ampak nazalost tudi ne bos sel sprasevat plemencev na otoku Timbuki, kaj si mislijo o teoriji relativnosti, ane? Ceprav na njih zakoni fizike prav tako delujejo kot na nase delavske mase delujejo ekonomske zakonitosti - to jih na zalost se ne naredi strokovnjake!
Trg JE visek pravicnosti, ce kot “pravicnost” definiras osnovne clovekove pravice, med kateremi ni pravice “do istega ugodja kot ga ima sosed”. Temelj prostega trga je, da do izmenjave dobrin oz. uslug pride samo in izkljucno samo, ce sta s tem zadovoljni obe vpleteni strani. Na ta nacin prosti trg sciti tako nedotakljivost telesa kot nedotakljivost osebne lastnine, kar vam levicarjem ocitno nista ravno vrednoti. Vsako poseganje v prosti trg ze po definiciji pomeni, da bo prihajalo do transakcij, kjer obe strani nista zadovoljni. oz. ne bo prihajalo do transakcij, s katerimi bi obe strani bili popolnoma zadovoljni. Vtikovanje v prosti trg torej ze po definiciji povzroca nezadovoljstvo. Je to bolj pravicno? Meni se ne zdi! Krsi osnovne clovekove pravice! In ne mi prosim zdej uletavat s kakimi izjemnimi primeri, kot so monopoli ali pa market run-down situacije, ker so ti izjemno redki in se dajo dobro regulirati znotraj okvirja prostega trga.
Tvojih milostnih in nemilostnih kapitalistov in ubogega delavca pa sploh ne mislim komentirat, ker take debate ne sodijo v 21. stoletje. Malo se le apdejtaj.
Opisal si legendo o trgu, kakor jo najdemo v ekonomski teoriji. Žal je realnost malo bolj kompleksna, ne toliko apdejtana na fantazme o dobrobitih trga.
Haha, pa smo spet tam: “Ze res da teorija pravi, da stvari padajo navzdol, vendar je realnost bolj kompleksna in mi pac verjamemo, da stvari padajo navzgor…” Jaki argumenti, ni kaj! Proti taki neizprosni silnosti razuma, proti tako koherentni in trdni logicni zgradbi sem jaz preprosto brez moci. Au revoir!
Neizprosno koherentna in trdno logična je ekonomska teorija samo - v teoriji. Realnost je mnogo bolj kompleksna kot krivulje ponudbe in povpraševanja.
Zakaj misliš, da se delavci povezujejo v sindikate? Zato, ker jim popolnoma fleksibilen trg dela ne omogoča dovolj pogajalske moči, da bi si zagotovili zadovoljiv prihodek od dela. Kakor hitro v preproste ekonomske enačbe vstopi družbena moč in njena neenakomerna porazdelitev med akterje v določeni ekonomiji, se predpostavke, na katerih temelji malikovanje trga, sesujejo v prah.
Če bi bil trg takšna panacea, kot praviš, potem bi se morali sindikati zavzemati za svojo samoukinitev, saj bi delavcem samo fleksibilen trg dela omogočil zadovoljiv dohodek. Ampak delavec živi v realnem svetu, fabriki, in iz izkušenj ve, kako plehka zna od tam zgledati ekonomska teorija.
Drugače pa si bil prijetna popestritev današnjega dolgčasa, opičjak. Pa-pa.
Seveda pa je bedasto od sloja ljudi, ki so neto prejemniki pričakovati realen odgovor, kolikšna naj bo progresija (če že mora biti). Ali pri ustvarjanju dohodninskih stopenj celo upoštevati njihovo mnenje. To je približno tako, kot da bi ob sprejemanju novega Kazenskega zakonika potrebovali soglasje Kamenika in Lončariča.
Kot je tudi bedasto pričakovati realen odgovor od neto plačnikov.
Proletarec, vse skupaj se na koncu zreducira do osnovnih človeških norm in pravic. Eni pač trdimo, da kar je moje je pač moje, medtem ko je na levi normalno, da se o tem v vsakem posameznem primeru posebej “demokratično” razpravlja.
Verjetno imas prav - ne eni ne drugi ne znajo ponuditi dobrega odgovora. Ampak razlogi so razlicni. Medtem ko neto prejemniki niso sposobni dati enega realnega odgovora na gornje vprasanje, ker se po domace po…jejo na dejstva in osnovne clovekove pravice, bi se neto placnikom vprasanje o dohodkovni porazdelitvi verjetno zdelo naravnost idiotsko! Dohodkovni prerez populacije pac naj bo kakrsen mora biti, da ekonomija deluje v okviru osnovnih človekovih pravic! Vsak naj dobi natancno toliko, kolikor so mu za njegovo delo pripravljeni prostovoljno dati ostali clani druzbe, pa naj to na koncu pomeni, da zasluzijo vsi enako ali pa ne!
Sprasevati, kako se komu dopade dejanski dohodkovni prerez, je podobno, kot bi ljudi sprasevali, kako se jim dopade ustroj cloveskega telesa. Mogoce se vecini dopade, verjetno se komu tudi ne ampak dejstvo je, da taksno kot je, deluje dobro. In da z nasilnim operativnim preurejanjem telesa na podlagi nekih estetskih norm oz. demokraticnega konsenza, verjetno ne bomo naredili telesa, ki bi delovalo bolje! In inverzna porazdelitev, ki so jo baje izglasovali ljudje v gornji studiji, je od dejanske razlicna priblizno toliko, kot bi bil od normalnega cloveka razlicen clovek, ki so mu noge prišili na glavo, roke pa na rit! Taksen clovek bi imel probleme, četudi vsi levičarji glasujete, da zgleda lepše kot normalen človek!