Verjetno imas prav - ne eni ne drugi ne znajo ponuditi dobrega odgovora. Ampak razlogi so razlicni. Medtem ko neto prejemniki niso sposobni dati enega realnega odgovora na gornje vprasanje, ker se po domace po…jejo na dejstva in osnovne clovekove pravice, bi se neto placnikom vprasanje o dohodkovni porazdelitvi verjetno zdelo naravnost idiotsko! Dohodkovni prerez populacije pac naj bo kakrsen mora biti, da ekonomija deluje v okviru osnovnih človekovih pravic! Vsak naj dobi natancno toliko, kolikor so mu za njegovo delo pripravljeni prostovoljno dati ostali clani druzbe, pa naj to na koncu pomeni, da zasluzijo vsi enako ali pa ne!

Sprasevati, kako se komu dopade dejanski dohodkovni prerez, je podobno, kot bi ljudi sprasevali, kako se jim dopade ustroj cloveskega telesa. Mogoce se vecini dopade, verjetno se komu tudi ne ampak dejstvo je, da taksno kot je, deluje dobro. In da z nasilnim operativnim preurejanjem telesa na podlagi nekih estetskih norm oz. demokraticnega konsenza, verjetno ne bomo naredili telesa, ki bi delovalo bolje! In inverzna porazdelitev, ki so jo baje izglasovali ljudje v gornji studiji, je od dejanske razlicna priblizno toliko, kot bi bil od normalnega cloveka razlicen clovek, ki so mu noge prišili na glavo, roke pa na rit! Taksen clovek bi imel probleme, četudi vsi levičarji glasujete, da zgleda lepše kot normalen človek!

Zakaj misliš, da se delavci povezujejo v sindikate? Zato, ker jim popolnoma fleksibilen trg dela ne omogoča dovolj pogajalske moči, da bi si zagotovili zadovoljiv prihodek od dela. Kakor hitro v preproste ekonomske enačbe vstopi družbena moč in njena neenakomerna porazdelitev med akterje v določeni ekonomiji, se predpostavke, na katerih temelji malikovanje trga, sesujejo v prah.

Če bi bil trg takšna panacea, kot praviš, potem bi se morali sindikati zavzemati za svojo samoukinitev, saj bi delavcem samo fleksibilen trg dela omogočil zadovoljiv dohodek. Ampak delavec živi v realnem svetu, fabriki, in iz izkušenj ve, kako plehka zna od tam zgledati ekonomska teorija.

Drugače pa si bil prijetna popestritev današnjega dolgčasa, opičjak. Pa-pa.

Da trg ureja “druzbena razmerja” pa jaz nikoli nisem trdil in ne mi prosim tega podtikat. Trg usmerja druzbeno produkcijo in potrosnjo. In da je, razen v izjemnih primerih, tezko najti alternativni sistem, ki bi bil pri tem bolj uspesen, o tem vlada popolen konsenz. Seveda med ljudmi, ki imajo o ekonomiji vsaj minimalno znanje - ampak nazalost tudi ne bos sel sprasevat plemencev na otoku Timbuki, kaj si mislijo o teoriji relativnosti, ane? Ceprav na njih zakoni fizike prav tako delujejo kot na nase delavske mase delujejo ekonomske zakonitosti - to jih na zalost se ne naredi strokovnjake!

Trg JE visek pravicnosti, ce kot “pravicnost” definiras osnovne clovekove pravice, med kateremi ni pravice “do istega ugodja kot ga ima sosed”. Temelj prostega trga je, da do izmenjave dobrin oz. uslug pride samo in izkljucno samo, ce sta s tem zadovoljni obe vpleteni strani. Na ta nacin prosti trg sciti tako nedotakljivost telesa kot nedotakljivost osebne lastnine, kar vam levicarjem ocitno nista ravno vrednoti. Vsako poseganje v prosti trg ze po definiciji pomeni, da bo prihajalo do transakcij, kjer obe strani nista zadovoljni. oz. ne bo prihajalo do transakcij, s katerimi bi obe strani bili popolnoma zadovoljni. Vtikovanje v prosti trg torej ze po definiciji povzroca nezadovoljstvo. Je to bolj pravicno? Meni se ne zdi! Krsi osnovne clovekove pravice! In ne mi prosim zdej uletavat s kakimi izjemnimi primeri, kot so monopoli ali pa market run-down situacije, ker so ti izjemno redki in se dajo dobro regulirati znotraj okvirja prostega trga.

Tvojih milostnih in nemilostnih kapitalistov in ubogega delavca pa sploh ne mislim komentirat, ker take debate ne sodijo v 21. stoletje. Malo se le apdejtaj.

Če opazuješ diskurz nekaterih ekonomistov, boš opazil, da imajo trg za višek pravičnosti. Za njih je trg pravičen in v rezultate tržnih mehanizmov ni dovoljeno posegati. S tem se nekateri strinjajo, nekateri pa opozarjamo, da ni mogoče sprejeti vseh rezultatov tržnih mehanizmov kot pravičnih.

Kar se tiče tvojih blodenj o ubogih velekapitalistih in velemočnih sindikalnih tajnikih: smanji doživljaj. Delavec je na milost in nemilost prepuščen kapitalistu, ki mu bo takrat, ko bo delavca metal iz službe, vrgel pod nos mehanizme trga.

Ravno to je lepota prostega trga, da se ne spusca v subjektivna vizije sveta (kot je recimo “pravicnost”), pac pa poskusa na temeljih norm, o katerih vlada najsirsi konsenz, zgraditi optimalno delujoco ekonomijo. In ce nam ti kot alternativo ponujas “pravicnejsi” sistem, mislim da se bos moral vsaj toliko potruditi, da nam razlozis, kaj “pravicnost” zate sploh pomeni in kdo jo doloca! Tega pojma v sodobni ekonomski znanosti na zalost ni! In ceprav ga imajo levicarji konstantno na jeziku, mi do sedaj se nihce ni ponudil niti najosnovnejse definicije. Sori, ampak ne moremo se dalje pogovarjat, brez da se dogovorimo vsaj o pomenu osnovnih terminov, ki jih uporabljate!

In prosim, ne se zdaj zgovarjat na demokracijo. Pravicnost, vsaj kot jo jaz vidim, ni stvar debate in vecinskega glasovanja. Splosno veljavne norme so le tiste, ki jih priznava skoraj vse ljudstvo. Ce neka davcna zakonodaja prileze komaj nad 50% podpore, mislim da je to ne naredi niti priblizno pravicno, ane? To je potem eno navadno nasilje mnozic nad posamezniki, fasizem po domace!

V ucbenikih se tudi pogosto navaja miselni poskus z 10 brodolomci na otoku: eno zensko in 9 moskimi. Je pravicno, da moski glasujejo o tem, kdo in kdaj bo spal z zensko? Meni se zdi da ne! Na koncu se pac vse zreducira na osnovne clovekove pravice, med katerimi sta pravica do nedotakljivosti telesa in pravica do privatne lastnine enako fundamentalni!

2. Ne mi prosim prodajat, da imajo pri nas kapitalisti kaksno moc. Nas narod je se tako indoktriniran z socializmom, da ima vsak sindikalni tajnik na mnozice vec vpliva, kot pa najbogatejsi podjetniki! Mogoce so na videz izjema rdeci kapitalisti, ampak le na videz! V resnici njihova moc prav tako izvira iz dejstva, da so tako blizu levim centrom moci, zdaj izkljucno levim medijem in po definiciji levim sindikatom, ki pa v resnici imajo velik vpliv!

3. Seveda obstajajo nekateri trgi, ki delujejo suboptimalno, ce so prepusceni sami sebi. Ampak zgodovina nas uci, da je tudi pri teh posiljevanje cen najslabsa oblika kontrole! Obstaja mnogo drugih in boljsih, ki pa navadno pomenijo dolocen strosek za drzavo oz. manj potuhe za narod in so zato za oboje manj privlacne.

In ko pravis, da mora demokracija arbitrirati med razlicnimi vizijami “pravicnosti”, na podlagi cesa pa to dela? Ce se strinjava vsaj v tem, da tvoja “pravicnost” ni apriori boljsa od moje, potem je pri taki arbitrazi pac potrebno imeti neke visje norme, da lahko odlocis eni ali drugi v prid, ane? In mislim, da je ena od pametnejsi norm ekonomska ucinkovitost. In ce se strinjas s temi predpostavkami, potem ti tudi ne bo tezko razumeti naslednjega: ekonomska ucinkovitost navadno pomeni prosti trg in ce apliciras ekonomsko ucinkovitost vedno, kadar norme “pravicnega” niso dovolj enoglasno sprejete, potem dobis ravno tisti sistem, ki ga zagovarjajo strokovnjaki, ki se jih pri nas imenuje “mladoekonomisti”, na zahodu pa “ekonomisti”.