Janša, prodaj Damijanov faks!
Pa se vrnimo k osnovam:
Vrnimo se k osnovam. Fakultete v zasebni lasti so običajno bolj uspešne, ker profesorje v zasebnih podjetjih žene drugačna motivacija kot profesorje v državnih ali javnih podjetjih. Profesorji v zasebnih podjetjih morajo imeti dobre rezultate v tekočem letu glede na minulo leto, zato gredo tudi v bolj tvegane projekte. Če nimajo dobrih rezultatov, jih lastniki pač zamenjajo. Profesorji v državnih fakultetah imajo veliko manj tovrstnega pritiska, saj država kot lastnik ni nagnjena k hudim tveganjem in ne vidi rada, da profesorji gredo v bolj tvegane projekte.
Janša, omogoči Damijanu, da realizira svoj potencial. Trenutna izraba danih virov je suboptimalna.
P.S. Vem, Janez, čas ni pravi, za cvetober slovenske neoliberalne modrosti pa vsak zahteva pošten diskont. Žal je zlata doba Pinocheta, ki je podobno pamet kupoval s premijo, že mimo, bolje pa ne bo nikoli.
Človek se res vpraša, kam so se nekateri ekonomisti skrili, ko je Bog pamet delil. Najhuje je, da njihovi prispevki deluje zelo logični in vseznalski, potem pa greš počasi brat zadevo in vidiš, da vsa logika temelji na napačnih predpostavkah.
Nasploh me zanima, kako se meri dobre rezultate dela profesorjev na fakultetah. Če je to število študentov, ki končajo letnik, potem nam motiv največje osebne koristi prinese katastrofalne rezultate. In predvsem to se bo dogajalo na malih zasebnih fakultetah nad katerimi bo malo nadzora. Plačaj, da diplomiraš. Diplomira seveda vsak, ki lahko plača šolnino. Uspešnost podjetja zagotovljena.